Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.

Da smo zelo zašli in da praktično skoraj ni več upanja, da bi segrevanje ozračja zamejili pod stopinjo in pol v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, svari Saleemul Huq, direktor Mednarodnega centra za podnebne spremembe in razvoj v Bangladešu. Kot eden redkih ljudi lahko reče, da se je udeležil prav vseh dozdajšnjih podnebnih vrhov, na katerih sodeluje kot pogajalec v imenu najranljivejših držav.

V tokratnem Vročem mikrofonu z njim pretresamo, kaj pomeni lanska zaveza držav za ustanovitev sklada za izgubo in škodo, ki velja za največji uspeh vrha v egiptovskem Šarm el Šejku, in kaj lahko nerazviti svet pri ukrepanju zoper posledice podnebnih sprememb nauči razvitega. V Bangladešu, denimo, so poplave in cikloni v preteklosti vzeli na tisoče življenj, danes pa so to številko skrčili skoraj na nič