Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.

Zdaj znova slišimo številne pozive k oboroževanju. Francoski predsednik si želi skupnih evropskih vojaških sil. Strah pred napadom se širi predvsem iz Kremlja. Najbolj ga občutijo v baltskih državah, na Poljskem, tudi Finskem. Precejšnja panika pa v evropskih vojaških krogih nastane ob misli, da bi se uresničile besede Donalda Trumpa, če spet postane predsednik Združenih držav Amerike. Dejal je, da ob morebitnem ruskem napadu na Evropsko unijo, ZDA ne bi priskočile na pomoč. Več kot očitno pa je, da so Združene države Amerike glavni vir moči severno-atlantskega zavezništva Nato, ki letos obeležuje 75 let. 20 let je njegova članica tudi Slovenija, kjer pa je med državami članicami prisoten najnižji odstotek naklonjenosti. Ta je sicer še vedno nad 50 odstotki.

Kje je ob vsem tem diplomacija in kolikšno moč imajo pozivi za mir? In zakaj svet ob medsebojnem sodelovanju ne vidi resničnega sovražnika za človeštvo, za prihodnost?

Sogovornika:

• upokojeni diplomat in publicist Mirko Cigler in
• doc. dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede.