Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ne zamudite začinjene glose Marka Radmiloviča!
Na veliko veselje obeh rednih poslušalcev se tudi v naši strogi oddaji za nekaj tednov prepustimo prazničnemu razpoloženju. Omilimo skrajna stališča in se sproščeno podajmo v bleščavo lučk.
Pomembnost mest in vasi se decembra meri po številu lučk. V veliko veselje trgovcev z elektriko so vsi drogovi, vse javne stavbe, vsi mostovi in vsi historični objekti prekriti z lučkami. Čim več lučk ima mesto, tem bolj je pomembno. In seveda nihče ne prehiti prestolnice! Potovanje v Ljubljano na lučke se je v zadnjih letih vzpostavilo kot eno velikih slovenskih romanj. Provinca se v prestolnici ne naslaja nad muzeji in gledališči, niti nad gradom in Prešernom, niti nad Tromostovjem in NUK-om, niti nad plinskimi avtobusi in modnimi lokali … provinca v Ljubljani občuduje lučke. Romanje v Ljubljano na lučke se je pridružilo krofom na Trojanah, Mariji na Brezju in Ikei v Celovcu kot ena najbolj svetih poti slovenskega naroda.
Da ne bi izzvenelo cinično ali bog ne daj celo sarkastično: praznično okrašena Ljubljana je resnično prekrasna in gen, ki smo ga ljudje podedovali od vešč, poskrbi, da turistični delavci v prestolnici služijo milijone, kult župana pa se že ozira za primernim trgom, na katerega bi še za življenja postavili doprsni kip.
Z božično okrasitvijo ni nič narobe, razen dejstva, da je nepotrebna. Oziroma da bi morala biti decembrska energetska potrata visoko na lestvici problemov podnebne konference v Parizu.
Za začetek analize se je treba vprašati, kaj sploh je božično-novoletno razpoloženje. Na originalnih dokumentih, risbah in fotografijah ob prazničnih likih Miklavža, dedka Mraza in Božička praviloma ne manjkata osnovna praznična elementa, to sta sneg in mraz. Sneg in mraz sta osnovna gradnika zimskih praznikov, kot sta morje in sonce osnovna gradnika poletnega dopusta. V snegu in mrazu je potrebna ena sama lučka, pa je praznično razpoloženje zagotovljeno. Če poenostavimo: vsak centimeter snega več in vsaka stopinja Celzija manj z lahkoto nadomestita gigavat energije za lučke. Ljubljana v snegu z zaledenelo Ljubljanico in škripajočim mrazom bi bila veliko bolj praznično čarobna, kot je klavrno utopljena v oceanu lučk, ki brlijo v jesensko vlago … Z nostalgijo se spominjamo nekdanjega prazničnega razpoloženja: sneg, mraz, nekaj stojnic z blagoslovljeno medico, ki jo je danes tako nasilno izrinilo banalno kuhano vino; popoldne, ki se izlije v večer, mraz v okončinah in toplota v srcu ter pozabljena darila na avtobusu – pa je božično-novoletna idila popolna.
A vse to so nam vzele podnebne spremembe!
Izrečene klevete je dokaj lahko preveriti. Potrebujemo strahovitega inkasanta Pepeta Lučko iz Zvezdice Zaspanke in njegov: »Fc, pa bo tema!« V neosvetljeni Ljubljani praznično razpoloženje avtomatično izgine.
Kakšne praznike živimo, če si jih vbrizgavamo v žilo s kilovati? Kajti zaslepljenost z lučkami počasi že postaja odvisnost. Osvetlitev traja vse dlje, širi se iz središča mesta v predmestje, kljub zamenjavi tehnologije pa so stroški prazničnih diskotek še vedno izjemno visoki.
Ker smo obljubili, da bomo danes opustili nataknjeno kritizerstvo, samo preprosta ugotovitev: redko se zgodi, da občine tako intenzivno in s takšnim uspehom investirajo javni denar naravnost v srečo svojih občanov. Kajti tisoči, ki se sprehajajo po mestnih ulicah, so ob občudovanju lučk srečni. Srečni so turistični delavci, srečni so pobiralci parkirnine, srečni so trgovci in srečni so otroci … Tako kljub vsemu logično vprašanje: kakšna vrste je potemtakem praznična sreča, če je odvisna od električne vtičnice? Ali še drugače: čim bolj se razsvetljujemo, tem dlje smo od razsvetljenstva!
Povsem ekonomsko oportuno je, da so najlepša mesta na svetu v prazničnem času še bolj najlepša … a kot podobna najlepša mesta se bo morala tudi Ljubljana odločiti, ali praznične lučke s seboj prinašajo samo svetlobo za obiskovalce ali skrivajo v sebi tudi kaj vsebine za prebivalce.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
ne zamudite začinjene glose Marka Radmiloviča!
Na veliko veselje obeh rednih poslušalcev se tudi v naši strogi oddaji za nekaj tednov prepustimo prazničnemu razpoloženju. Omilimo skrajna stališča in se sproščeno podajmo v bleščavo lučk.
Pomembnost mest in vasi se decembra meri po številu lučk. V veliko veselje trgovcev z elektriko so vsi drogovi, vse javne stavbe, vsi mostovi in vsi historični objekti prekriti z lučkami. Čim več lučk ima mesto, tem bolj je pomembno. In seveda nihče ne prehiti prestolnice! Potovanje v Ljubljano na lučke se je v zadnjih letih vzpostavilo kot eno velikih slovenskih romanj. Provinca se v prestolnici ne naslaja nad muzeji in gledališči, niti nad gradom in Prešernom, niti nad Tromostovjem in NUK-om, niti nad plinskimi avtobusi in modnimi lokali … provinca v Ljubljani občuduje lučke. Romanje v Ljubljano na lučke se je pridružilo krofom na Trojanah, Mariji na Brezju in Ikei v Celovcu kot ena najbolj svetih poti slovenskega naroda.
Da ne bi izzvenelo cinično ali bog ne daj celo sarkastično: praznično okrašena Ljubljana je resnično prekrasna in gen, ki smo ga ljudje podedovali od vešč, poskrbi, da turistični delavci v prestolnici služijo milijone, kult župana pa se že ozira za primernim trgom, na katerega bi še za življenja postavili doprsni kip.
Z božično okrasitvijo ni nič narobe, razen dejstva, da je nepotrebna. Oziroma da bi morala biti decembrska energetska potrata visoko na lestvici problemov podnebne konference v Parizu.
Za začetek analize se je treba vprašati, kaj sploh je božično-novoletno razpoloženje. Na originalnih dokumentih, risbah in fotografijah ob prazničnih likih Miklavža, dedka Mraza in Božička praviloma ne manjkata osnovna praznična elementa, to sta sneg in mraz. Sneg in mraz sta osnovna gradnika zimskih praznikov, kot sta morje in sonce osnovna gradnika poletnega dopusta. V snegu in mrazu je potrebna ena sama lučka, pa je praznično razpoloženje zagotovljeno. Če poenostavimo: vsak centimeter snega več in vsaka stopinja Celzija manj z lahkoto nadomestita gigavat energije za lučke. Ljubljana v snegu z zaledenelo Ljubljanico in škripajočim mrazom bi bila veliko bolj praznično čarobna, kot je klavrno utopljena v oceanu lučk, ki brlijo v jesensko vlago … Z nostalgijo se spominjamo nekdanjega prazničnega razpoloženja: sneg, mraz, nekaj stojnic z blagoslovljeno medico, ki jo je danes tako nasilno izrinilo banalno kuhano vino; popoldne, ki se izlije v večer, mraz v okončinah in toplota v srcu ter pozabljena darila na avtobusu – pa je božično-novoletna idila popolna.
A vse to so nam vzele podnebne spremembe!
Izrečene klevete je dokaj lahko preveriti. Potrebujemo strahovitega inkasanta Pepeta Lučko iz Zvezdice Zaspanke in njegov: »Fc, pa bo tema!« V neosvetljeni Ljubljani praznično razpoloženje avtomatično izgine.
Kakšne praznike živimo, če si jih vbrizgavamo v žilo s kilovati? Kajti zaslepljenost z lučkami počasi že postaja odvisnost. Osvetlitev traja vse dlje, širi se iz središča mesta v predmestje, kljub zamenjavi tehnologije pa so stroški prazničnih diskotek še vedno izjemno visoki.
Ker smo obljubili, da bomo danes opustili nataknjeno kritizerstvo, samo preprosta ugotovitev: redko se zgodi, da občine tako intenzivno in s takšnim uspehom investirajo javni denar naravnost v srečo svojih občanov. Kajti tisoči, ki se sprehajajo po mestnih ulicah, so ob občudovanju lučk srečni. Srečni so turistični delavci, srečni so pobiralci parkirnine, srečni so trgovci in srečni so otroci … Tako kljub vsemu logično vprašanje: kakšna vrste je potemtakem praznična sreča, če je odvisna od električne vtičnice? Ali še drugače: čim bolj se razsvetljujemo, tem dlje smo od razsvetljenstva!
Povsem ekonomsko oportuno je, da so najlepša mesta na svetu v prazničnem času še bolj najlepša … a kot podobna najlepša mesta se bo morala tudi Ljubljana odločiti, ali praznične lučke s seboj prinašajo samo svetlobo za obiskovalce ali skrivajo v sebi tudi kaj vsebine za prebivalce.
Danes pa nekaj o jadranskem lobiranju. Kot vemo, predsednika vlade zvijajo v parlamentu, ker so na dan prišli fotografski posnetki, kako uživa na lobistovi jahti, ki križari nekje ob jadranski obali. V zagovor sta tako predsednik vlade kot tudi lobist povedala, da sta se srečala slučajno, da se skoraj ne poznata – celo ne marata se in kako sta samo malo poklepetala, medtem ko je jahta počela to, kar jahte počnejo. Delala vtis.
Danes pa nekaj o pravkar končani "bitki na Kolodvorski", ki bo prav gotovo pomemben prispevek v zgodovini slovenske bojaželjnosti. Najprej moramo precej resignirano ugotoviti, kako niti zasedbe televizij niso več, kar so bile! Včasih si potreboval šibko južnoameriško ali afriško demokracijo, dva tanka – enega za predsedniško palačo in enega za RTV, pa je bila država tvoja. Predvsem pa si potreboval ducat polkovnikov. Danes pa za zasedbo RTV-ja zadostuje že major.
S prihodom prvih hladnih dni tudi v naši skromni oddaji začenjamo z vročo politično jesenjo. Kar ni le simbolna napoved. V hladnih dneh, ko si mnogi ne bodo mogli privoščiti ogrevanja, nas bo grela politična misel. Mnogokrat nam bo ob politiki toplo pri srcu, še večkrat nam bo postalo vroče.
Toliko se je nabralo čez poletje, da se moramo vsakdana lotiti takoj in z vso ihto. Ker sumimo, da zmerjanje pod Triglavom še ni povsem končano, bomo psovke med oblastjo in civilno družbo ignorirali. "Nad dva tisoč metrov ni greha," so se strinjali Janša in protestniki, preden so se zmerjali z izrazoslovjem, zaradi katerega morajo v dolini starši v šolo. Razen tega se bo po naših informacijah dialog nadaljeval.
Kaj je najvrednejše, kar smo se naučili iz kriznih časov in kaj bi bilo modro vzeti v nove krizne čase?
Slovenska gospodinjstva te dni dobivamo državno pošto. Ali gre za potrdila o cepljenju, ali za vabila na referendum, najbolj bogato darilo pa je bila knjižica z naslovom: "Stali smo in obstali!" Gre za knjižico, ki nas spominja na slavno preteklost in še kot tiskovina zaokrožuje slovesnosti ob trideseti obletnici osamosvojitve. Ker smo v naši oddaji bolj piškavi mnenjski voditelji, se bomo ustavili le pri nekaj najbolj očitnih konotacijah knjižice.
Na začetku poletja pa, preden se poslovimo, nekaj najnovejših epidemioloških nasvetov. Vse, kar je v povezavi z virusom, je zapleteno. Od testiranja do potrdil za cepljenje. Ampak da so svetovne zdravstvene oblasti zadevo zapletle do konca, so poskrbele s poimenovanjem različic virusa po grški abecedi.
Nekaj časa smo potrebovali, na začetku poletja pa smo pripravljeni za natančnejšo analizo kongresa SDS v Slovenski Konjicah. Gre za našo državljansko dolžnost, saj največja stranka, ki ji nič ne manjka, sooblikuje in bistveno vpliva na naš vsakdan.
Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.
Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.
Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"
Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.
Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.
Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.
Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?
Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.
Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Neveljaven email naslov