Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Moti seveda osebek, ker kjer je osebek, je tudi povedek in moti odvzem iz narave, ki je brez pravega povedka …
Pri vladi so skrbni kot le kaj, torej so sklepali, da se bo kakšen dušebrižnik vtaknil v ta mini pokol in so v obrazložitvi poudarili, da odvzem osebkov iz narave pomeni: “ali odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali kaj tretjega.”
No, ker kaj dosti medvedov ne povozimo, sploh pa ni opaziti nekih večjih medvedjih transportov po Sloveniji, si nalijmo čistega vina in poglejmo krvi v oči: odvzem iz narave v devetindevetdeset odstotkih pomeni ustrelitev.
Pod odlokom je še kup flancanja, s katerim poskušajo vladni ljudje prenesti odgovornost na strokovna stališča Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave RS, a medvedov to ne reši … Poncij Pilat si je umil roke in medved si je zadegal križ na rame … Ali kot bi zapisal pesnik:
“Nekje v brlogu teoretično mrtev medved spi,
nekje v postelji se jager z erekcijo zbudi!”
Najprej osnove.
Medvedi so tretja svetovnonazorska prelomnica, ob kateri se zbiramo Slovenci. Ob Kučanu in Janši, ob Bogu in Marxu so tu še medvedi. Ali si za, ali si proti medvedom. Skrajnosti sta vkopani: “Obdržati moramo vse medvede, ker gre za izjemen privilegij živeti v državi, tako bogato poseljeni z medvedi!” In na drugi strani: “Medvedi delajo škodo v kmetijstvu in so nevarni. Spadajo ali v živalski vrt ali v golaž!”
Med skrajnostma, kot je značilno za naš rod, ni skoraj nič prostora za odtenke sive. Argumente imata obe strani jasne in močne: “Medvedi so manj nevarni od recimo žuželk, ki letno zakrivijo kar nekaj smrti.” In na drugi strani: »Medvedi pobijajo drobnico in sejejo strah med prebivalci, ko brskajo po smeteh in se nevarno bližajo naseljem.«
Vmes pa so mediji, ki z največjo naslado poročajo o vsakoletnih medvedjih incidentih, do katerih ob tolikšnem številu medvedov in tolikšnem številu ljudi nujno prihaja …
Da ne bomo slepomišili; sodobnemu človeku bi moralo biti sobivanje s tolikšno populacijo medvedov, kot jo imamo v Sloveniji, v ponos. Če resno misli o sožitju z naravo, s trajnostnim razvojem, zeleno prihodnostjo in kar je podobnih modnih ekologizmov … Še več: razumni človek bi se moral z lahkoto odreči delu BDP-ja za teh nekaj medvedov. Kajti Nemci, recimo, so svojega zadnjega uplenili v petdesetih letih in danes nagačen stoji v eni bavarskih gostiln.
Vendar nas danes ne zanima medvedja debata, temveč problematiziramo brezosebnost vladnega ukrepa in vse njegove mogoče implementacije. Najprej: kako so se tega sploh lotili?
Premier Cerar: “Fantje, zdravstvena reforma je skozi, novela zakona o tujcih tudi, kaj še je … Aja, tu je še en odlok. O medvedih. Vzeli jih bomo iz narave. Kdo je za? Ugotavljam, da jih iz narave jemljemo z vladno večino. No, hvala, se vidimo na naslednji seji.”
Kar resnično skrbi, je vzorec, s katerim se je vlada lotila medvedov. Nemogoče se je znebiti vtisa, da gre za podobno tehnicistično retoriko, ki jo vlada uporablja tako za medvede kot za ljudi. No, ne za vse medvede in ne za vse ljudi. V istem času kot medvedji odlok je vlada sprejemala tudi novelo zakona o tujcih; po domače rečeno, novo, za marsikoga sporno protimigrantsko zakonodajo … Poglejmo obe retoriki.
Predlog sporne novele:
“lahko oblasti avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali da osebe, ki se na območju izvajanja ukrepa nahajajo nezakonito, napotijo nazaj v državo, iz katere so vstopile. To velja tudi za tiste, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.”
In še medvedi
“Odvzem osebkov iz narave vključuje odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali vsako drugo izgubo osebka, ne glede na vzrok, ki je izgubo povzročil. Obseg odvzema je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.”
Konec citata, ob pripombi, da imajo medvedi in migranti veliko skupnega. Ogrado, recimo.
In zdaj bistvo zabave: medtem ko vlada v protimedvedji zakonodaji uporablja besedo osebek, v protimigrantski zakonodaji uporablja besedo oseba. In če v besedilih zamenjamo oba pojma, se pravi v protimedvedjo zakonodajo vtaknemo osebe/migrante, v protimigrantsko pa osebke/medvede, ugotovimo, da morajo medvedi samo oditi, od koder so prišli, migranti pa bodo ujeti in preseljeni.
Seveda je primerjava absurdna, ker so osebki/medvedje živali, osebe/migranti pa so ljudje.
Mar res?
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Moti seveda osebek, ker kjer je osebek, je tudi povedek in moti odvzem iz narave, ki je brez pravega povedka …
Pri vladi so skrbni kot le kaj, torej so sklepali, da se bo kakšen dušebrižnik vtaknil v ta mini pokol in so v obrazložitvi poudarili, da odvzem osebkov iz narave pomeni: “ali odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali kaj tretjega.”
No, ker kaj dosti medvedov ne povozimo, sploh pa ni opaziti nekih večjih medvedjih transportov po Sloveniji, si nalijmo čistega vina in poglejmo krvi v oči: odvzem iz narave v devetindevetdeset odstotkih pomeni ustrelitev.
Pod odlokom je še kup flancanja, s katerim poskušajo vladni ljudje prenesti odgovornost na strokovna stališča Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave RS, a medvedov to ne reši … Poncij Pilat si je umil roke in medved si je zadegal križ na rame … Ali kot bi zapisal pesnik:
“Nekje v brlogu teoretično mrtev medved spi,
nekje v postelji se jager z erekcijo zbudi!”
Najprej osnove.
Medvedi so tretja svetovnonazorska prelomnica, ob kateri se zbiramo Slovenci. Ob Kučanu in Janši, ob Bogu in Marxu so tu še medvedi. Ali si za, ali si proti medvedom. Skrajnosti sta vkopani: “Obdržati moramo vse medvede, ker gre za izjemen privilegij živeti v državi, tako bogato poseljeni z medvedi!” In na drugi strani: “Medvedi delajo škodo v kmetijstvu in so nevarni. Spadajo ali v živalski vrt ali v golaž!”
Med skrajnostma, kot je značilno za naš rod, ni skoraj nič prostora za odtenke sive. Argumente imata obe strani jasne in močne: “Medvedi so manj nevarni od recimo žuželk, ki letno zakrivijo kar nekaj smrti.” In na drugi strani: »Medvedi pobijajo drobnico in sejejo strah med prebivalci, ko brskajo po smeteh in se nevarno bližajo naseljem.«
Vmes pa so mediji, ki z največjo naslado poročajo o vsakoletnih medvedjih incidentih, do katerih ob tolikšnem številu medvedov in tolikšnem številu ljudi nujno prihaja …
Da ne bomo slepomišili; sodobnemu človeku bi moralo biti sobivanje s tolikšno populacijo medvedov, kot jo imamo v Sloveniji, v ponos. Če resno misli o sožitju z naravo, s trajnostnim razvojem, zeleno prihodnostjo in kar je podobnih modnih ekologizmov … Še več: razumni človek bi se moral z lahkoto odreči delu BDP-ja za teh nekaj medvedov. Kajti Nemci, recimo, so svojega zadnjega uplenili v petdesetih letih in danes nagačen stoji v eni bavarskih gostiln.
Vendar nas danes ne zanima medvedja debata, temveč problematiziramo brezosebnost vladnega ukrepa in vse njegove mogoče implementacije. Najprej: kako so se tega sploh lotili?
Premier Cerar: “Fantje, zdravstvena reforma je skozi, novela zakona o tujcih tudi, kaj še je … Aja, tu je še en odlok. O medvedih. Vzeli jih bomo iz narave. Kdo je za? Ugotavljam, da jih iz narave jemljemo z vladno večino. No, hvala, se vidimo na naslednji seji.”
Kar resnično skrbi, je vzorec, s katerim se je vlada lotila medvedov. Nemogoče se je znebiti vtisa, da gre za podobno tehnicistično retoriko, ki jo vlada uporablja tako za medvede kot za ljudi. No, ne za vse medvede in ne za vse ljudi. V istem času kot medvedji odlok je vlada sprejemala tudi novelo zakona o tujcih; po domače rečeno, novo, za marsikoga sporno protimigrantsko zakonodajo … Poglejmo obe retoriki.
Predlog sporne novele:
“lahko oblasti avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali da osebe, ki se na območju izvajanja ukrepa nahajajo nezakonito, napotijo nazaj v državo, iz katere so vstopile. To velja tudi za tiste, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.”
In še medvedi
“Odvzem osebkov iz narave vključuje odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali vsako drugo izgubo osebka, ne glede na vzrok, ki je izgubo povzročil. Obseg odvzema je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.”
Konec citata, ob pripombi, da imajo medvedi in migranti veliko skupnega. Ogrado, recimo.
In zdaj bistvo zabave: medtem ko vlada v protimedvedji zakonodaji uporablja besedo osebek, v protimigrantski zakonodaji uporablja besedo oseba. In če v besedilih zamenjamo oba pojma, se pravi v protimedvedjo zakonodajo vtaknemo osebe/migrante, v protimigrantsko pa osebke/medvede, ugotovimo, da morajo medvedi samo oditi, od koder so prišli, migranti pa bodo ujeti in preseljeni.
Seveda je primerjava absurdna, ker so osebki/medvedje živali, osebe/migranti pa so ljudje.
Mar res?
Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.
Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.
V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.
Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.
Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.
Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.
Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.
Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”
Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.
Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.
Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.
"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.
Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.
Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.
Neveljaven email naslov