Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jabolka in hruške

02.05.2017

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe. Lani, ko je bila škoda v sadjarstvu in vinogradništvu katastrofalna, bilo naj bi je za 40 milijonov evrov, so na ministrstvu za kmetijstvo odobrili upravičencem za 3 milijon evrov in pol povračil. Ki jih bodo ekspresno izplačali te dni, po več kot enem letu! Zakon ob letošnji pozebi pa bodo, prav tako ekspresno, začeli pripravljati spet te dni. Najprej bodo seveda ustanovili komisijo.

Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal.

Zdaj; minister Židan najbrž še ni slišal modrosti slovenskega pregovora: »Kdor hitro da, dvakrat da!« Kako tudi bi, ko pa prihaja iz kvote SD, za ljudske modrosti in pregovore pa so zadolžene stranke desnega političnega pola. Prav tako čudi, da se tako v politiki kot v javnosti že druga spomladanska pozeba zapored obravnava sicer kot naravna nesreča, a precej mlačno. Politika ima, tako se zdi, veliko večje veselje z zemeljskimi plazovi in poplavami kot s katastrofami v kmetijstvu … Zalite kolesarnice na Viču so imele pred nekaj leti v javnosti mnogo bolj dramatičen odmev kot letos že drugo leto zapored uničeni sadovnjaki …Cinični del javnosti pa bo tako ali tako zagovarjal mnenje, da gre pri škodah v kmetijstvu za nekaj, kar se dogaja znotraj svobodne ekonomske pobude in da je pridelke vedno moč zavarovati. Kar sicer drži, vendar pri zavarovalnicah niso naivni in vsako posamezno katastrofo zavarujejo posebej. Se pravi, da kmetovalec sklene več zavarovanj: posebej proti toči, pozebi, boleznim itd. Vsota vseh možnih zavarovanj, če bi jih recimo primerjali z avtomobilskim, je na koncu najverjetneje višja, kot je neto pridelek posamezne kmetije.

Politika ima, tako se zdi, veliko večje veselje z zemeljskimi plazovi in poplavami kot s katastrofami v kmetijstvu.

Da spoznamo, da gre v primeru škode po pozebi za nacionalno katastrofo največjih razsežnosti, ni treba daleč, niti niso potrebni zapleteni strokovni argumenti. V prvi trgovini kupite kilogram jabolk in opazili boste, da ima vsako jabolko svojo nalepko. Zaradi lanske pozebe slovenskega sadja je trgovina prisiljena v stoodstotni uvoz in tako se pridružujemo sadjarski civilizaciji, ki z nalepko jamči za vsako jabolko posebej. Ne bi sicer dali roke v ogenj za fitofarmacevtsko neoporečnost slovenskega kmeta, a tako daleč, da bi personificiralo sadje, naše kmetijstvo le še ni. Sploh ker letos ob sadju in delu zelenjave ne bo niti medu, so akcije, kot je »Slovenski zajtrk« in podobno, obsojene na propad.

Da spoznamo, da gre v primeru škode po pozebi za nacionalno katastrofo največjih razsežnosti, ni treba daleč, niti niso potrebni zapleteni strokovni argumenti.

In čemú se zdi polžja reakcija ministrstva za kmetijstvo ob zaporednih pozebah vredna vsega obsojanja? Po lanski pozebi, ko so mnoge kmetije vzele za svoje delovanje premostitveni kredit, jih bo letošnja ponovna katastrofa potisnila v izjemno težak finančni položaj. Spet bodo cinični ljubitelji turbo liberalnega modela gospodarstvenega ustroja pripomnili, da je enako kot s podjetji na prostem trgu – a takšni se ne zavedajo ne realnosti slovenskega podeželja ne resnosti položaja. Mešetarjenje z milijardami, ki je arhitektonsko in miselno zgradilo prestolnico, je večini, tako tudi ministrstvu za kmetijstvo, vzelo moč zdrave presoje.

Druga katastrofa v dveh letih lahko povzroči propad večjega števila slovenskih kmetij, kar pa bi zlomilo hrbtenico slovenskemu podeželju in posledično tudi narodu.

Primerov za povedano je kolikor češ povsod okoli nas: v sedanjosti jih lahko opazujemo v eksodusu kmetovalcev iz hrvaške Slavonije, na domačem pragu, kot nas uči zgodovina, pa smo jih doživeli med izselitvenim valom kot posledico propada kmetij v zadnjih desetletjih devetnajstega in prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Zlom kmetijstva s 300 tisoč izseljenih samo v zadnjih dveh desetletjih devetnajstega stoletja je ta narod že postavil pred preizkušnjo, s katero se ne more primerjati niti genocidnost obeh svetovnih vojn, niti čudaštva političnih ureditev, znotraj katerih smo živeli. Ne le manko prebivalstva, spremenila se je tudi pokrajina in obsežni deli Slovenije, danes zaraščene, ki pa so bili pred stoletjem in več že del kulturne krajine. Kakorkoli nas urbanost vsakodnevno ujčka v mehak sen udobja, slovenstvo živi in pade s preživetjem podeželja!

Kakorkoli nas urbanost vsakodnevno ujčka v mehak sen udobja, slovenstvo živi in pade s preživetjem podeželja!

S tega stališča se zdi dolgotrajno ocenjevanje škode, ustanavljanje komisij, zamuda z tako ali tako kar najmanjšimi možnimi izplačili, pozivanje k zavarovanju, izjave za javnost in podobno izredno neresno in celo neodgovorno obnašanje. Prav tako je neodgovorno, da pozeba ostaja v domeni enega samega ministrstva, ki se že samo po sebi, regulirano do absurda, duši v papirjih. Čeprav gre za jabolka in hruške, vino in med, slive in češnje, pa tudi za solato, krompir in podobne malenkosti, ki mirno uspevajo tudi v supermarketih, je po našem svetem prepričanju Slovenija neposredno ogrožena. V takšnih primerih bi odgovorna vlada sklicala svet za nacionalno varnost in se problema lotila skrajno resno in občutljivo – ne le zaradi kmetij in kmetijstva, temveč zaradi obstoja naroda kot takega.


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Jabolka in hruške

02.05.2017

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe. Lani, ko je bila škoda v sadjarstvu in vinogradništvu katastrofalna, bilo naj bi je za 40 milijonov evrov, so na ministrstvu za kmetijstvo odobrili upravičencem za 3 milijon evrov in pol povračil. Ki jih bodo ekspresno izplačali te dni, po več kot enem letu! Zakon ob letošnji pozebi pa bodo, prav tako ekspresno, začeli pripravljati spet te dni. Najprej bodo seveda ustanovili komisijo.

Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal.

Zdaj; minister Židan najbrž še ni slišal modrosti slovenskega pregovora: »Kdor hitro da, dvakrat da!« Kako tudi bi, ko pa prihaja iz kvote SD, za ljudske modrosti in pregovore pa so zadolžene stranke desnega političnega pola. Prav tako čudi, da se tako v politiki kot v javnosti že druga spomladanska pozeba zapored obravnava sicer kot naravna nesreča, a precej mlačno. Politika ima, tako se zdi, veliko večje veselje z zemeljskimi plazovi in poplavami kot s katastrofami v kmetijstvu … Zalite kolesarnice na Viču so imele pred nekaj leti v javnosti mnogo bolj dramatičen odmev kot letos že drugo leto zapored uničeni sadovnjaki …Cinični del javnosti pa bo tako ali tako zagovarjal mnenje, da gre pri škodah v kmetijstvu za nekaj, kar se dogaja znotraj svobodne ekonomske pobude in da je pridelke vedno moč zavarovati. Kar sicer drži, vendar pri zavarovalnicah niso naivni in vsako posamezno katastrofo zavarujejo posebej. Se pravi, da kmetovalec sklene več zavarovanj: posebej proti toči, pozebi, boleznim itd. Vsota vseh možnih zavarovanj, če bi jih recimo primerjali z avtomobilskim, je na koncu najverjetneje višja, kot je neto pridelek posamezne kmetije.

Politika ima, tako se zdi, veliko večje veselje z zemeljskimi plazovi in poplavami kot s katastrofami v kmetijstvu.

Da spoznamo, da gre v primeru škode po pozebi za nacionalno katastrofo največjih razsežnosti, ni treba daleč, niti niso potrebni zapleteni strokovni argumenti. V prvi trgovini kupite kilogram jabolk in opazili boste, da ima vsako jabolko svojo nalepko. Zaradi lanske pozebe slovenskega sadja je trgovina prisiljena v stoodstotni uvoz in tako se pridružujemo sadjarski civilizaciji, ki z nalepko jamči za vsako jabolko posebej. Ne bi sicer dali roke v ogenj za fitofarmacevtsko neoporečnost slovenskega kmeta, a tako daleč, da bi personificiralo sadje, naše kmetijstvo le še ni. Sploh ker letos ob sadju in delu zelenjave ne bo niti medu, so akcije, kot je »Slovenski zajtrk« in podobno, obsojene na propad.

Da spoznamo, da gre v primeru škode po pozebi za nacionalno katastrofo največjih razsežnosti, ni treba daleč, niti niso potrebni zapleteni strokovni argumenti.

In čemú se zdi polžja reakcija ministrstva za kmetijstvo ob zaporednih pozebah vredna vsega obsojanja? Po lanski pozebi, ko so mnoge kmetije vzele za svoje delovanje premostitveni kredit, jih bo letošnja ponovna katastrofa potisnila v izjemno težak finančni položaj. Spet bodo cinični ljubitelji turbo liberalnega modela gospodarstvenega ustroja pripomnili, da je enako kot s podjetji na prostem trgu – a takšni se ne zavedajo ne realnosti slovenskega podeželja ne resnosti položaja. Mešetarjenje z milijardami, ki je arhitektonsko in miselno zgradilo prestolnico, je večini, tako tudi ministrstvu za kmetijstvo, vzelo moč zdrave presoje.

Druga katastrofa v dveh letih lahko povzroči propad večjega števila slovenskih kmetij, kar pa bi zlomilo hrbtenico slovenskemu podeželju in posledično tudi narodu.

Primerov za povedano je kolikor češ povsod okoli nas: v sedanjosti jih lahko opazujemo v eksodusu kmetovalcev iz hrvaške Slavonije, na domačem pragu, kot nas uči zgodovina, pa smo jih doživeli med izselitvenim valom kot posledico propada kmetij v zadnjih desetletjih devetnajstega in prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Zlom kmetijstva s 300 tisoč izseljenih samo v zadnjih dveh desetletjih devetnajstega stoletja je ta narod že postavil pred preizkušnjo, s katero se ne more primerjati niti genocidnost obeh svetovnih vojn, niti čudaštva političnih ureditev, znotraj katerih smo živeli. Ne le manko prebivalstva, spremenila se je tudi pokrajina in obsežni deli Slovenije, danes zaraščene, ki pa so bili pred stoletjem in več že del kulturne krajine. Kakorkoli nas urbanost vsakodnevno ujčka v mehak sen udobja, slovenstvo živi in pade s preživetjem podeželja!

Kakorkoli nas urbanost vsakodnevno ujčka v mehak sen udobja, slovenstvo živi in pade s preživetjem podeželja!

S tega stališča se zdi dolgotrajno ocenjevanje škode, ustanavljanje komisij, zamuda z tako ali tako kar najmanjšimi možnimi izplačili, pozivanje k zavarovanju, izjave za javnost in podobno izredno neresno in celo neodgovorno obnašanje. Prav tako je neodgovorno, da pozeba ostaja v domeni enega samega ministrstva, ki se že samo po sebi, regulirano do absurda, duši v papirjih. Čeprav gre za jabolka in hruške, vino in med, slive in češnje, pa tudi za solato, krompir in podobne malenkosti, ki mirno uspevajo tudi v supermarketih, je po našem svetem prepričanju Slovenija neposredno ogrožena. V takšnih primerih bi odgovorna vlada sklicala svet za nacionalno varnost in se problema lotila skrajno resno in občutljivo – ne le zaradi kmetij in kmetijstva, temveč zaradi obstoja naroda kot takega.


28.06.2022

Digitalna preobrazba

Pred nekaj tedni je država osrečila vso mladež in večino starejših z uvedbo digitalnega bona. Ker očitno postajamo družba bonov, smo tudi to sprejeli z odprtimi rokami. Digitalni boni pomenijo, da si bodo lahko mladi in starejši od 55 let nakupili računalniške opreme in digitalno zadihali s polnimi pljuči … Ampak obstaja manjša razlika, za katero bomo v današnji oddaji dokazali, da je ne le rahlo diskriminatorna, temveč tudi zgodovinsko netočna. Digitalni boni imajo manjši kaveljc. Medtem ko se lahko učenci višjih letnikov osnovnih šol, srednješolci in študentje s 150 evri napasejo računalniške opreme do sitega, morajo starejši od 55 let najprej v tečaj.


21.06.2022

Danes je dan republike

V iskreni želji pomagati sedanji vladajoči strukturi pri obrzdanju inflacije, pomanjkanju goriva in vse višjih cen energentov, je ekonomska sekcija pri naši skromni oddaji v nekaj zaporednih team buildingih sestavila skupino ukrepov, ki bi lahko delovali pri stabilizaciji razmer. Imenovali so jih: "Program ekonomske stabilizacije!" Najprej jih bomo našteli, nato bomo posamezne ukrepe še komentirali.


14.06.2022

Sovin softver

Danes pa ob vseh razburjenjih, ki nam jih prinaša začetek poletja, k vedno priljubljenim rušilnim temam. Pred nekaj dnevi nas je namreč dosegla drobna novica, da je slovenska obveščevalna agencija, SOVA imenovana, naročila visokim nameščencem odhajajoče vlade, naj uničijo svoje prenosnike in mobilne telefone. Oziroma da bodo to na strokoven način za njih storili strokovnjaki SOVE. Menda je to potrebno, da se ne bodo Edwardi Snowdni tega sveta pasli na zaupnih podatkih slovenske vlade.


07.06.2022

Prostor meje

Te dni sta se sestala slovenska zunanja ministrica in avstrijski zunanji minister. Malo sta poklepetala in med običajnimi frazami je nova slovenska zunanja ministrica rutinsko protestirala zaradi avstrijskega nadzora na slovensko-avstrijski meji. Ta obstaja zdaj že dobrih sedem let in nič ne kaže, da bodo evropske notranje meje, ki so v nasprotju z evropsko zakonodajo, v bližnji prihodnosti padle. Ob najrazličnejših komentarjih, ki jih stanje na slovensko-avstrijski meji vsakodnevno sproža, naj vas spomnimo, da je dobro ob meji živeti, če hočeš stanje ob meji komentirati; tako da ima v tem primeru naša skromna oddaja primerjalno prednost.


31.05.2022

Nekrolog ob nekropoli

Ob smrti velikega pisatelja Borisa Pahorja si dovolimo zapisati nekaj misli. Kot bomo pokazali, je ta spomin naše vesti, ali pa vest našega spomina, slovenskemu ljudstvu ob smrti še zadnjič nastavil ogledalo. Kar se zdi primerno glede na njegovo življenje. Čemu pa je za to izbral prav našo skromno oddajo, ostaja manj jasno.


24.05.2022

O stavki in smislu življenja

Klasična stavka pomeni, da ne delamo. Danes imamo bolj moderne stavke, ki pomenijo, da delamo vsaj malo. Sami bomo to presegli in poskusili s postmoderno obliko stavke, ki nam nalaga, da delamo še bolj kakovostno, kot to počnemo običajno. V primeru ambiciozne oddaje kot je naša, bomo poskusili – nič več in nič manj – kot razkriti probleme naše hiše in odkriti smisel življenja.


17.05.2022

Strokovnjaki proti ljudstvu

Danes pa nekaj o strokovnjakih. Scenosled je takšen, da bomo poskušali prek banalnega priti do bistvenega. Od evrosonga do sestavljanja vlade.


10.05.2022

Obljuba dela dolg

Gremo v Ukrajino. Hočemo povedati, da če gredo vsi, gremo tudi mi. Zadnje dni ukrajinski državni vrh sploh ne more več normalno voditi vojne, ker mora kar naprej sprejemati visoke goste. Vse, kar kaj pomeni v svetovni politiki, se je v zadnjih dneh narisalo v Ukrajini. V glavnem v Kijevu, nekaj pa jih je šlo tudi na obale Črnega morja. V Mariupol ni bilo nikogar. Torej; kaj vrh svetovne politike vodi v to nevarno in po vseh merilih tragično področje, kjer se, to naj izpostavimo na samem začetku, odvija krivična in brezpravna ruska agresija?


03.05.2022

Inflacija za prave moške

Danes pa nekaj o težki gospodarski situaciji. Posvetili se bomo ukrepom, ki bodo pomagali zajeziti tako inflacijo kot tudi zmanjšati odvisnost Evrope od ruskih energentov. Evropska komisija je prišla na plano z devetimi ukrepi, ki bodo pomagali stari celini iz te energetske in cenovne šlamastike.


26.04.2022

Ana in Liza

Kaj in česa smo se naučili o slovenskem, ne le volilnem telesu, temveč o slovenskem narodu na sploh – če analiziramo rezultate volitev iz 24. aprila 2022.


19.04.2022

Pozabljivec na dolge proge

Vemo, da je predvolilni čas in da bi se naj v tem občutljivem obdobju izogibali zgodbic o kandidatih na prihajajočih volitvah, med katere se prišteva tudi obravnavani minister – ampak se bomo za svojo zaščito ovili v plašč alegorij in posplošenih primerjav.


12.04.2022

Bonton za telebane

Danes pa o najnovejšem, komaj zaznavnem incidentu, ki pa se z medijskimi ojačitvami po nekaj dneh zdi kot vesoljni potop. Ampak ker naša skromna oddaja presega domete družabno-omrežnih analiz, se podajmo še dlje in si zastavimo vprašanje, na katerega odgovor bo pred zadrego obvaroval bodoče rokovalce … Torej: "Ali je politika nad bontonom, ali pa si bonton jemlje jurisdikcijo tudi nad politiko?" Z drugimi besedami: "So politiki obvezani ne glede na politične razlike, da se drug do drugega vedejo spoštljivo?"


05.04.2022

Pujsi v vesolju!

Danes pa o obrobni novici, ki jo bomo s pomočjo podtikanj, poenostavljan in insinuacij spremenili v glavno vest dneva. Govorimo o pujskih pod Pekrsko gorco.


29.03.2022

Kolumnokamikaze

V zadnjih dneh se je našemu obubožanemu kolumnističnem cehu nenavadno priključila četica novih kolumnistov, ki so se na hitro kvalificirali za ta poklic in danes v svojevrstnih kolumnističnih manufakturah proizvajajo kolumne, ki so namenjene za promoviranje sedanje oblasti, ki bi rada postala tudi bodoča. S pomočjo kolumn.


22.03.2022

Časovno-prostorski paradoks

Danes pa o bližnji prihodnosti kot jo razume Slovenska nacionalna stranka. Nekaj časa izven dosega našega radarja so se preostali poslanci končno opogumili z zakonskim predlogom. Ki, kot je za to stranko v navadi, ni razočaral. Osredotočili so se na prepoved merjenja javnega mnenja, ki poslej pol leta pred volitvami ne bi bila več mogoča.


15.03.2022

Deset croissantov

V Sloveniji se je samo z nam lastno intenzivnostjo razvnela debata o rogljičkih. Originalno in nekoliko snobovsko rečeno: o "croissantih"!


08.03.2022

Denacifikacija zdaj!

Vse, kar leze in gre, te dni išče vzrok za ukrajinsko vojno. Da bodo lahko bodoči učitelji zgodovine bodočim dijakom pojasnjevali razliko med vzrokom in povodom za vojno.


01.03.2022

Ukrajina moja dežela

V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.


22.02.2022

Žandar iz St. Pirana

Danes pa vzemimo obrobno novičko in jo v svetli tradiciji naše oddaje s pomočjo pretiravanja, napihovanja in potvarjanja dejstev napihnimo do škandala.


15.02.2022

Dajte miru možnost

Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.


Stran 6 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov