Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pop na pošti

30.05.2017

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.

Odvetnik toženega se je domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik.

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Najprej in na začetku: Janez Janša nima z vso zgodbo neke prave zveze. Lahko, če ste občutljivi, njegovo ime zamenjate s Franc Novak, ali Milan Kučan, ali s komer koli se vam že zdi. Pri vsej komediji gre za princip sam, oziroma za bistvo stvari – udeleženi v tem sodnem sporu so le figure, ki jih na šale mahnjena usoda premika po šahovnici pravnih postopkov.

Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic.

Osnovno vprašanje je jasno: Kako lahko majhen poštni predal izniči veliko sodbo? Oziroma brez vrednotenja: Kako lahko katerikoli poštni predal izniči katerokoli sodbo?
Uradna verzija, ki nam jo razloži Janšev odvetnik, je jasna.
“Sedemnajstega avgusta lani, ko je poštar prinesel pošiljko sodišča, je še istega dne naredil zaznamek, da sodnega pisma ni mogel pustiti v nabiralniku, ker je ta premajhen.”
Kot pravi odvetnik, pa bi moral pošto pustiti v nabiralniku šele po poteku zakonitega roka za prevzem, zato je bilo vročanje nepravilno. In posledično je zato treba sojenje ponoviti.
Potek dogodkov je pravno neukemu umu sicer neverjeten … se pravi, “kako je mogoče, da na sodišču prideš skozi, ker imaš premajhen poštni nabiralnik?”
Zato si moramo pravno neuki umi pomagati s preverjeno metodo logičnega obrata: “Če lahko obsodba za žaljivi tvit vpliva na poštni nabiralnik, mora biti tudi pot, po kateri lahko poštni nabiralnik vpliva na žaljive tvite!”
Na srečo imamo orodje, s katerim je takšno analizo mogoče narediti. Škoda, da ga ne pozna Andrej Jerina, sodnik v tej zadevi. Bilo bi mu lažje tolči s kladivcem. Gre seveda za visoko pesem slovenskega poštarstva, za moralni kodeks raznašalcev poštnih pošiljk, ki so ga pred desetletji zapisali člani skupine Čudežna polja. Narobe trdijo sociologi kulture, da je njihova skladba Poštar zvoni samo dvakrat parafraza istoimenskega filma iz leta 1981, ki je le remake istoimenskega filma iz leta 1946. Ne! Čudežna polja v svoji pesmi ne le opišejo romantično in osebno izpovedno junakovo zvezo z dekletom, temveč tudi predvidijo zaplete z vročanjem sodb političnim veljakom, ki se bodo zgodili kakšnih štirideset let po nastanku skladbe. Poslušajte verz, ki je tipičen dvogovor med odvetnikom Matozom in sodnikom Jerino.

Odvetnik Matoz (sodniku):
Ko poštar bo naslov iskal,
ne misli, da se bom kesal.
Sodnik Jerina (Janši):
Še danes pismo bom oddal,
saj poštar najde te, če hočeš ali ne.

Razvidna je odvetnikova prebrisanost, očitna pa je tudi sodnikova naivnost, ki ne le, da zaupa v slovensko sodstvo, kar je po svoje logično, temveč zaupa tudi slovenski pošti, kar pa je že bolj tvegano stališče. Kajti v refrenu je jasno napovedana usoda poštne pošiljke, ki je vsebovala razsodbi. Značilno je tudi to, da poštar, ki bi moral pošiljko vročiti, sam o sebi govori v tretji osebi – kar v našem prostoru razumemo kot izrazito politično orientirano izreko.

Anonimni poštar:
Poštar zvoni samo dvakrat
in če mu vrat ne odpreš,
nikoli ne izveš,
da drugo ljubim.

Zadnja vrstica je očitna metafora, saj je bila skladba napisana v totalitarnih časih, ko so bila neposredna politična sporočila v glasbi podvržena cenzuri … Je pa povsem jasno, kaj so poštar oziroma avtorji skladbe hoteli povedati. Če poštarju ne odpreš vrat, pač nisi obsojen. Bistveno sporočilo Čudežnih polj se tako glasi:

… če mu vrat ne odpreš,
nikoli ne izveš …

… ali prevedeno v politično sodobnost: pravica ima sicer dolgo roko, a le do zaprtih vrat! Oziroma je pravica odvisna od tega, kolikokrat se poštnemu uslužbencu ljubi pozvoniti. Oziroma kako velik ali poln je poštni nabiralnik.

Ker se, verjamemo, frustrirani člani skupine Čudežna polja, niso nikoli sprijaznili s povsem spregledanim sublimnim sporočilom pesmi Poštar zvoni samo dvakrat, ki je postala samo gromozanski hit, ne pa angažirana protestniška pesem, kar v bistvu je, sta si ustanovna člana skupine omislila svoj alter-ego in v pop zgodovini sta tako znana kot Spidi in Gogi! Neobremenjena s konvencijo in politično spodobnostjo sta v svojem največjem hitu še enkrat, vendar tokrat mnogo bolj neposredno povedala, kaj si mislita o slovenski politični eliti. Skladba, danes žal spregledana, se je imenovala: “Ajaj, njam, njam!”

Povedano drugače: ko nesposobnost slovenskega sodstva dobi podporo v nesposobnosti slovenske pošte, se še takšne bizarnosti slovenske politike izmažejo nekaznovano. Ali kot je njega dni preroško vzkliknil Spidi: “Karamba de la kaktus!”


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Pop na pošti

30.05.2017

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.

Odvetnik toženega se je domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik.

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Najprej in na začetku: Janez Janša nima z vso zgodbo neke prave zveze. Lahko, če ste občutljivi, njegovo ime zamenjate s Franc Novak, ali Milan Kučan, ali s komer koli se vam že zdi. Pri vsej komediji gre za princip sam, oziroma za bistvo stvari – udeleženi v tem sodnem sporu so le figure, ki jih na šale mahnjena usoda premika po šahovnici pravnih postopkov.

Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic.

Osnovno vprašanje je jasno: Kako lahko majhen poštni predal izniči veliko sodbo? Oziroma brez vrednotenja: Kako lahko katerikoli poštni predal izniči katerokoli sodbo?
Uradna verzija, ki nam jo razloži Janšev odvetnik, je jasna.
“Sedemnajstega avgusta lani, ko je poštar prinesel pošiljko sodišča, je še istega dne naredil zaznamek, da sodnega pisma ni mogel pustiti v nabiralniku, ker je ta premajhen.”
Kot pravi odvetnik, pa bi moral pošto pustiti v nabiralniku šele po poteku zakonitega roka za prevzem, zato je bilo vročanje nepravilno. In posledično je zato treba sojenje ponoviti.
Potek dogodkov je pravno neukemu umu sicer neverjeten … se pravi, “kako je mogoče, da na sodišču prideš skozi, ker imaš premajhen poštni nabiralnik?”
Zato si moramo pravno neuki umi pomagati s preverjeno metodo logičnega obrata: “Če lahko obsodba za žaljivi tvit vpliva na poštni nabiralnik, mora biti tudi pot, po kateri lahko poštni nabiralnik vpliva na žaljive tvite!”
Na srečo imamo orodje, s katerim je takšno analizo mogoče narediti. Škoda, da ga ne pozna Andrej Jerina, sodnik v tej zadevi. Bilo bi mu lažje tolči s kladivcem. Gre seveda za visoko pesem slovenskega poštarstva, za moralni kodeks raznašalcev poštnih pošiljk, ki so ga pred desetletji zapisali člani skupine Čudežna polja. Narobe trdijo sociologi kulture, da je njihova skladba Poštar zvoni samo dvakrat parafraza istoimenskega filma iz leta 1981, ki je le remake istoimenskega filma iz leta 1946. Ne! Čudežna polja v svoji pesmi ne le opišejo romantično in osebno izpovedno junakovo zvezo z dekletom, temveč tudi predvidijo zaplete z vročanjem sodb političnim veljakom, ki se bodo zgodili kakšnih štirideset let po nastanku skladbe. Poslušajte verz, ki je tipičen dvogovor med odvetnikom Matozom in sodnikom Jerino.

Odvetnik Matoz (sodniku):
Ko poštar bo naslov iskal,
ne misli, da se bom kesal.
Sodnik Jerina (Janši):
Še danes pismo bom oddal,
saj poštar najde te, če hočeš ali ne.

Razvidna je odvetnikova prebrisanost, očitna pa je tudi sodnikova naivnost, ki ne le, da zaupa v slovensko sodstvo, kar je po svoje logično, temveč zaupa tudi slovenski pošti, kar pa je že bolj tvegano stališče. Kajti v refrenu je jasno napovedana usoda poštne pošiljke, ki je vsebovala razsodbi. Značilno je tudi to, da poštar, ki bi moral pošiljko vročiti, sam o sebi govori v tretji osebi – kar v našem prostoru razumemo kot izrazito politično orientirano izreko.

Anonimni poštar:
Poštar zvoni samo dvakrat
in če mu vrat ne odpreš,
nikoli ne izveš,
da drugo ljubim.

Zadnja vrstica je očitna metafora, saj je bila skladba napisana v totalitarnih časih, ko so bila neposredna politična sporočila v glasbi podvržena cenzuri … Je pa povsem jasno, kaj so poštar oziroma avtorji skladbe hoteli povedati. Če poštarju ne odpreš vrat, pač nisi obsojen. Bistveno sporočilo Čudežnih polj se tako glasi:

… če mu vrat ne odpreš,
nikoli ne izveš …

… ali prevedeno v politično sodobnost: pravica ima sicer dolgo roko, a le do zaprtih vrat! Oziroma je pravica odvisna od tega, kolikokrat se poštnemu uslužbencu ljubi pozvoniti. Oziroma kako velik ali poln je poštni nabiralnik.

Ker se, verjamemo, frustrirani člani skupine Čudežna polja, niso nikoli sprijaznili s povsem spregledanim sublimnim sporočilom pesmi Poštar zvoni samo dvakrat, ki je postala samo gromozanski hit, ne pa angažirana protestniška pesem, kar v bistvu je, sta si ustanovna člana skupine omislila svoj alter-ego in v pop zgodovini sta tako znana kot Spidi in Gogi! Neobremenjena s konvencijo in politično spodobnostjo sta v svojem največjem hitu še enkrat, vendar tokrat mnogo bolj neposredno povedala, kaj si mislita o slovenski politični eliti. Skladba, danes žal spregledana, se je imenovala: “Ajaj, njam, njam!”

Povedano drugače: ko nesposobnost slovenskega sodstva dobi podporo v nesposobnosti slovenske pošte, se še takšne bizarnosti slovenske politike izmažejo nekaznovano. Ali kot je njega dni preroško vzkliknil Spidi: “Karamba de la kaktus!”


28.06.2022

Digitalna preobrazba

Pred nekaj tedni je država osrečila vso mladež in večino starejših z uvedbo digitalnega bona. Ker očitno postajamo družba bonov, smo tudi to sprejeli z odprtimi rokami. Digitalni boni pomenijo, da si bodo lahko mladi in starejši od 55 let nakupili računalniške opreme in digitalno zadihali s polnimi pljuči … Ampak obstaja manjša razlika, za katero bomo v današnji oddaji dokazali, da je ne le rahlo diskriminatorna, temveč tudi zgodovinsko netočna. Digitalni boni imajo manjši kaveljc. Medtem ko se lahko učenci višjih letnikov osnovnih šol, srednješolci in študentje s 150 evri napasejo računalniške opreme do sitega, morajo starejši od 55 let najprej v tečaj.


21.06.2022

Danes je dan republike

V iskreni želji pomagati sedanji vladajoči strukturi pri obrzdanju inflacije, pomanjkanju goriva in vse višjih cen energentov, je ekonomska sekcija pri naši skromni oddaji v nekaj zaporednih team buildingih sestavila skupino ukrepov, ki bi lahko delovali pri stabilizaciji razmer. Imenovali so jih: "Program ekonomske stabilizacije!" Najprej jih bomo našteli, nato bomo posamezne ukrepe še komentirali.


14.06.2022

Sovin softver

Danes pa ob vseh razburjenjih, ki nam jih prinaša začetek poletja, k vedno priljubljenim rušilnim temam. Pred nekaj dnevi nas je namreč dosegla drobna novica, da je slovenska obveščevalna agencija, SOVA imenovana, naročila visokim nameščencem odhajajoče vlade, naj uničijo svoje prenosnike in mobilne telefone. Oziroma da bodo to na strokoven način za njih storili strokovnjaki SOVE. Menda je to potrebno, da se ne bodo Edwardi Snowdni tega sveta pasli na zaupnih podatkih slovenske vlade.


07.06.2022

Prostor meje

Te dni sta se sestala slovenska zunanja ministrica in avstrijski zunanji minister. Malo sta poklepetala in med običajnimi frazami je nova slovenska zunanja ministrica rutinsko protestirala zaradi avstrijskega nadzora na slovensko-avstrijski meji. Ta obstaja zdaj že dobrih sedem let in nič ne kaže, da bodo evropske notranje meje, ki so v nasprotju z evropsko zakonodajo, v bližnji prihodnosti padle. Ob najrazličnejših komentarjih, ki jih stanje na slovensko-avstrijski meji vsakodnevno sproža, naj vas spomnimo, da je dobro ob meji živeti, če hočeš stanje ob meji komentirati; tako da ima v tem primeru naša skromna oddaja primerjalno prednost.


31.05.2022

Nekrolog ob nekropoli

Ob smrti velikega pisatelja Borisa Pahorja si dovolimo zapisati nekaj misli. Kot bomo pokazali, je ta spomin naše vesti, ali pa vest našega spomina, slovenskemu ljudstvu ob smrti še zadnjič nastavil ogledalo. Kar se zdi primerno glede na njegovo življenje. Čemu pa je za to izbral prav našo skromno oddajo, ostaja manj jasno.


24.05.2022

O stavki in smislu življenja

Klasična stavka pomeni, da ne delamo. Danes imamo bolj moderne stavke, ki pomenijo, da delamo vsaj malo. Sami bomo to presegli in poskusili s postmoderno obliko stavke, ki nam nalaga, da delamo še bolj kakovostno, kot to počnemo običajno. V primeru ambiciozne oddaje kot je naša, bomo poskusili – nič več in nič manj – kot razkriti probleme naše hiše in odkriti smisel življenja.


17.05.2022

Strokovnjaki proti ljudstvu

Danes pa nekaj o strokovnjakih. Scenosled je takšen, da bomo poskušali prek banalnega priti do bistvenega. Od evrosonga do sestavljanja vlade.


10.05.2022

Obljuba dela dolg

Gremo v Ukrajino. Hočemo povedati, da če gredo vsi, gremo tudi mi. Zadnje dni ukrajinski državni vrh sploh ne more več normalno voditi vojne, ker mora kar naprej sprejemati visoke goste. Vse, kar kaj pomeni v svetovni politiki, se je v zadnjih dneh narisalo v Ukrajini. V glavnem v Kijevu, nekaj pa jih je šlo tudi na obale Črnega morja. V Mariupol ni bilo nikogar. Torej; kaj vrh svetovne politike vodi v to nevarno in po vseh merilih tragično področje, kjer se, to naj izpostavimo na samem začetku, odvija krivična in brezpravna ruska agresija?


03.05.2022

Inflacija za prave moške

Danes pa nekaj o težki gospodarski situaciji. Posvetili se bomo ukrepom, ki bodo pomagali zajeziti tako inflacijo kot tudi zmanjšati odvisnost Evrope od ruskih energentov. Evropska komisija je prišla na plano z devetimi ukrepi, ki bodo pomagali stari celini iz te energetske in cenovne šlamastike.


26.04.2022

Ana in Liza

Kaj in česa smo se naučili o slovenskem, ne le volilnem telesu, temveč o slovenskem narodu na sploh – če analiziramo rezultate volitev iz 24. aprila 2022.


19.04.2022

Pozabljivec na dolge proge

Vemo, da je predvolilni čas in da bi se naj v tem občutljivem obdobju izogibali zgodbic o kandidatih na prihajajočih volitvah, med katere se prišteva tudi obravnavani minister – ampak se bomo za svojo zaščito ovili v plašč alegorij in posplošenih primerjav.


12.04.2022

Bonton za telebane

Danes pa o najnovejšem, komaj zaznavnem incidentu, ki pa se z medijskimi ojačitvami po nekaj dneh zdi kot vesoljni potop. Ampak ker naša skromna oddaja presega domete družabno-omrežnih analiz, se podajmo še dlje in si zastavimo vprašanje, na katerega odgovor bo pred zadrego obvaroval bodoče rokovalce … Torej: "Ali je politika nad bontonom, ali pa si bonton jemlje jurisdikcijo tudi nad politiko?" Z drugimi besedami: "So politiki obvezani ne glede na politične razlike, da se drug do drugega vedejo spoštljivo?"


05.04.2022

Pujsi v vesolju!

Danes pa o obrobni novici, ki jo bomo s pomočjo podtikanj, poenostavljan in insinuacij spremenili v glavno vest dneva. Govorimo o pujskih pod Pekrsko gorco.


29.03.2022

Kolumnokamikaze

V zadnjih dneh se je našemu obubožanemu kolumnističnem cehu nenavadno priključila četica novih kolumnistov, ki so se na hitro kvalificirali za ta poklic in danes v svojevrstnih kolumnističnih manufakturah proizvajajo kolumne, ki so namenjene za promoviranje sedanje oblasti, ki bi rada postala tudi bodoča. S pomočjo kolumn.


22.03.2022

Časovno-prostorski paradoks

Danes pa o bližnji prihodnosti kot jo razume Slovenska nacionalna stranka. Nekaj časa izven dosega našega radarja so se preostali poslanci končno opogumili z zakonskim predlogom. Ki, kot je za to stranko v navadi, ni razočaral. Osredotočili so se na prepoved merjenja javnega mnenja, ki poslej pol leta pred volitvami ne bi bila več mogoča.


15.03.2022

Deset croissantov

V Sloveniji se je samo z nam lastno intenzivnostjo razvnela debata o rogljičkih. Originalno in nekoliko snobovsko rečeno: o "croissantih"!


08.03.2022

Denacifikacija zdaj!

Vse, kar leze in gre, te dni išče vzrok za ukrajinsko vojno. Da bodo lahko bodoči učitelji zgodovine bodočim dijakom pojasnjevali razliko med vzrokom in povodom za vojno.


01.03.2022

Ukrajina moja dežela

V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.


22.02.2022

Žandar iz St. Pirana

Danes pa vzemimo obrobno novičko in jo v svetli tradiciji naše oddaje s pomočjo pretiravanja, napihovanja in potvarjanja dejstev napihnimo do škandala.


15.02.2022

Dajte miru možnost

Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.


Stran 6 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov