Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor. Prisluhnite!
April prinaša v slovenska mesta vonj po pomladi, na slovensko podeželje pa vonj po gnojnici. Predvsem pa april prinaša vonj po bližajočih se volitvah. Velika maša demokracije je koj za ovinkom, zato – preden pademo pod stroga pravila volilne kampanje – nekaj praktičnih nasvetov. A kakorkoli vam že svetujemo, ne bomo mogli prehiteti enega novičarskih internetnih portalov; ta je namreč objavil spletno anketo, nekakšen kviz, ki vam po odgovorjenem izračuna, kakšen je vaš politični kredo. Oziroma ali ste levičar ali ste desničar. Včasih so takšne ankete objavljali pogrošni časopisi in psevdopsihologija, ki je v ozadju, vam je ponudila odgovore na res bistvena življenjska vprašanja: Ali ste dobri v postelji? Ali ste nagnjeni k samopomilovanju? Ali varate?
S preselitvijo teh anket na medmrežje pa so očitno postale uporabne tudi za pomembnejše in kompleksnejše teme. Kot v obravnavanem primeru: ali ste levičar ali ste desničar! Politično gledano, seveda.
V vsakem bloku so tri vprašanja, na koncu pa računalniška pamet izračuna vaš politični profil. Poglejmo primer:
̶ RKC bi morala imeti besedo pri odločanju o pomembnih stvareh v državi.
̶ RKC bi morala v Sloveniji imeti enak vpliv kot vse druge vere.
̶ Država in Cerkev morata biti ločeni, ne glede na to, za katero vero gre.
Po vprašanjih v zvezi s splavom, statusom zakonske zveze, državnim premoženjem, stavkami, davčno politiko, legalizacijo konoplje, odnosi do Hrvaške, Titovim spomenikom v Velenju in še z nekaterimi vprašanji o zunanji politiki dobite odgovor o tem, ali so vam bližje leve ali desne politične opcije.
Gre za hvalevreden pripomoček, ki bo ljudem končno povedal, kaj v resnici so. Kajti v nasprotju z razširjenim mnenjem ljudje ne poznajo svojega političnega prepričanja. Poznajo pa politično prepričanje kandidatov, ki jih bodo volili, in s tem avtomatično sklepajo, da je njihovo politično prepričanje enako. Je pa kleč; politični kandidati imajo ogromno možnosti svoje politično stališče tudi javno izraziti in zagovarjati in medtem ko se nad njimi navdušujemo, pa nikoli ne najdemo časa, da bi se resnično vprašali, ali so nam stališča drugih le všeč, ali pa so to resnično tudi naše misli.
Se pravi, da ne volimo oziroma ne izbiramo suverenih političnih načel, temveč samo iščemo podobnosti z drugimi. S tega stališča, kakorkoli je anketa že čudno preprosta, kljub temu ponuja več premisleka o lastnih političnih načelih, kot jih pred odhodom na volišče opravi povprečen volivec. Poenostavljeno: med reševanjem ankete smo primorani odgovoriti na več politično pomembnih in bistvenih vprašanj, kot smo primorani nanje odgovoriti na volišču.
Drugi zelo zanimiv fenomen, na katerega opozarja spletna anketa, pa je bipolarnost slovenskega političnega prostora. Saj ne, da bi bilo levičarstvo in desničarstvo karkoli novega. A kot nas uči trenutna politična konstelacija, preprosta razklanost političnega telesa na dvoje ne bo dovolj. Če pogledamo samo desnico; razdrobljenost na desnem polu ni le posledica osebnih ambicij in temnih strasti, temveč gre pri političnih skupinah, ki bodo tekmovale na volitvah, za temeljne razlike pri nekaterih bistvenih vprašanjih. Pomeni, da biti desničar preprosto ni dovolj. Prav tako ni dovolj biti levičar, ker je stranka Levice nekaj povsem drugega od SMC. Pa pustimo mornarske termine, kot so “malo bolj” ali “nekoliko” desno/levo od centra. Hočemo povedati, da je iti na volitve intelektualno zahtevno opravilo, ki od odgovornega volivca zahteva kar nekaj informiranja, študija in priprave.
In prav to je odgovornost nas volivcev. Ker pa hodimo zadnjih petindvajset let na volitve samo navijat, smo volilni upravičenci soodgovorni za porazno stanje v politiki in delno tudi v družbi.
Še več; spletne ankete bi nas lahko vsaj malo približale popolnim volitvam, o katerih sanjajo znanstvenofantastična literatura in baltske države. Namreč; volivci prihodnosti bi morali na volišču izpolniti kompleksno spletno anketo, ki bi čim bolje opisala naša politična prepričanja. Ki so lahko v enem delu recimo leva, pri drugem vprašanju pa desna. Računalnik bi nato naše odgovore parcialno razdelil med več političnih strank, ki se ob posameznem vprašanju pač zavzemajo za nam podobne rešitve. Naš glas bi bil na volitvah tako razdeljen in strukturiran bi najbolje ustrezal večplastnim političnim in družbenim bitjem, kot smo državljani v realnosti. Ker ne bi vedeli, katero stranko smo v resnici volili, bi odpadle tudi danes sramotne stranpoti demokracije, kot so: korupcija, graditev kulta osebnosti, nedoslednost in nenačelnost, ovčereja in podobno.
Iz teh visokoletečih misli pa pademo na realna tla in se spotaknemo ob prvo oviro, ki nas loči od takšnih idealnih volitev. Vsak slovenski kraj ima ali zadružni dom, župnišče, šolo, gasilski dom ali večnamenski prostor. Nima pa vsak slovenski kraj interneta.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor. Prisluhnite!
April prinaša v slovenska mesta vonj po pomladi, na slovensko podeželje pa vonj po gnojnici. Predvsem pa april prinaša vonj po bližajočih se volitvah. Velika maša demokracije je koj za ovinkom, zato – preden pademo pod stroga pravila volilne kampanje – nekaj praktičnih nasvetov. A kakorkoli vam že svetujemo, ne bomo mogli prehiteti enega novičarskih internetnih portalov; ta je namreč objavil spletno anketo, nekakšen kviz, ki vam po odgovorjenem izračuna, kakšen je vaš politični kredo. Oziroma ali ste levičar ali ste desničar. Včasih so takšne ankete objavljali pogrošni časopisi in psevdopsihologija, ki je v ozadju, vam je ponudila odgovore na res bistvena življenjska vprašanja: Ali ste dobri v postelji? Ali ste nagnjeni k samopomilovanju? Ali varate?
S preselitvijo teh anket na medmrežje pa so očitno postale uporabne tudi za pomembnejše in kompleksnejše teme. Kot v obravnavanem primeru: ali ste levičar ali ste desničar! Politično gledano, seveda.
V vsakem bloku so tri vprašanja, na koncu pa računalniška pamet izračuna vaš politični profil. Poglejmo primer:
̶ RKC bi morala imeti besedo pri odločanju o pomembnih stvareh v državi.
̶ RKC bi morala v Sloveniji imeti enak vpliv kot vse druge vere.
̶ Država in Cerkev morata biti ločeni, ne glede na to, za katero vero gre.
Po vprašanjih v zvezi s splavom, statusom zakonske zveze, državnim premoženjem, stavkami, davčno politiko, legalizacijo konoplje, odnosi do Hrvaške, Titovim spomenikom v Velenju in še z nekaterimi vprašanji o zunanji politiki dobite odgovor o tem, ali so vam bližje leve ali desne politične opcije.
Gre za hvalevreden pripomoček, ki bo ljudem končno povedal, kaj v resnici so. Kajti v nasprotju z razširjenim mnenjem ljudje ne poznajo svojega političnega prepričanja. Poznajo pa politično prepričanje kandidatov, ki jih bodo volili, in s tem avtomatično sklepajo, da je njihovo politično prepričanje enako. Je pa kleč; politični kandidati imajo ogromno možnosti svoje politično stališče tudi javno izraziti in zagovarjati in medtem ko se nad njimi navdušujemo, pa nikoli ne najdemo časa, da bi se resnično vprašali, ali so nam stališča drugih le všeč, ali pa so to resnično tudi naše misli.
Se pravi, da ne volimo oziroma ne izbiramo suverenih političnih načel, temveč samo iščemo podobnosti z drugimi. S tega stališča, kakorkoli je anketa že čudno preprosta, kljub temu ponuja več premisleka o lastnih političnih načelih, kot jih pred odhodom na volišče opravi povprečen volivec. Poenostavljeno: med reševanjem ankete smo primorani odgovoriti na več politično pomembnih in bistvenih vprašanj, kot smo primorani nanje odgovoriti na volišču.
Drugi zelo zanimiv fenomen, na katerega opozarja spletna anketa, pa je bipolarnost slovenskega političnega prostora. Saj ne, da bi bilo levičarstvo in desničarstvo karkoli novega. A kot nas uči trenutna politična konstelacija, preprosta razklanost političnega telesa na dvoje ne bo dovolj. Če pogledamo samo desnico; razdrobljenost na desnem polu ni le posledica osebnih ambicij in temnih strasti, temveč gre pri političnih skupinah, ki bodo tekmovale na volitvah, za temeljne razlike pri nekaterih bistvenih vprašanjih. Pomeni, da biti desničar preprosto ni dovolj. Prav tako ni dovolj biti levičar, ker je stranka Levice nekaj povsem drugega od SMC. Pa pustimo mornarske termine, kot so “malo bolj” ali “nekoliko” desno/levo od centra. Hočemo povedati, da je iti na volitve intelektualno zahtevno opravilo, ki od odgovornega volivca zahteva kar nekaj informiranja, študija in priprave.
In prav to je odgovornost nas volivcev. Ker pa hodimo zadnjih petindvajset let na volitve samo navijat, smo volilni upravičenci soodgovorni za porazno stanje v politiki in delno tudi v družbi.
Še več; spletne ankete bi nas lahko vsaj malo približale popolnim volitvam, o katerih sanjajo znanstvenofantastična literatura in baltske države. Namreč; volivci prihodnosti bi morali na volišču izpolniti kompleksno spletno anketo, ki bi čim bolje opisala naša politična prepričanja. Ki so lahko v enem delu recimo leva, pri drugem vprašanju pa desna. Računalnik bi nato naše odgovore parcialno razdelil med več političnih strank, ki se ob posameznem vprašanju pač zavzemajo za nam podobne rešitve. Naš glas bi bil na volitvah tako razdeljen in strukturiran bi najbolje ustrezal večplastnim političnim in družbenim bitjem, kot smo državljani v realnosti. Ker ne bi vedeli, katero stranko smo v resnici volili, bi odpadle tudi danes sramotne stranpoti demokracije, kot so: korupcija, graditev kulta osebnosti, nedoslednost in nenačelnost, ovčereja in podobno.
Iz teh visokoletečih misli pa pademo na realna tla in se spotaknemo ob prvo oviro, ki nas loči od takšnih idealnih volitev. Vsak slovenski kraj ima ali zadružni dom, župnišče, šolo, gasilski dom ali večnamenski prostor. Nima pa vsak slovenski kraj interneta.
V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič
Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.
Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru
Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič
Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Neveljaven email naslov