Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Neznane leteče banane

04.02.2020

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.

Na prvi pogled ni nobenega razloga, čemu bi pomemben steber slovenskega gospodarstva Izet Rastoder kupil letalska dovoljenja Adrie Airways

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga.

Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.

Najprej k zadnjemu dogodku. Seveda podjetje, ki se imenuje kot posebno imenitne konjske dirke ali posebno pomembna nogometna tekma, zanika vpletenost v trgovino s sumljivimi paketi, ki so prišli z bananami iz Kolumbije.

Je pa zanimivo, da mnogi slovenski rekreativci, ki dnevno osvajajo hribčke, planine in gore ter pri tem merijo čas vzpona in vodijo natančno statistiko svojih napredovanj, sporočajo, da so zadnje čase banane še posebej učinkovite. Ne le da rekreativce nabijejo z energijo; banane tudi po končani vadbi poskrbijo za občutek vznesenosti, skoraj ekstatičnosti …

Tako se urbani in uspešni po jutranji rekreaciji lahko za več ur še predajo politiki in kapitalu, ne da bi zaužili kaj drugega kot jutranjo banano. Kot pravijo, iz Kolumbije te dni prihajajo izjemno kakovostne banane – ali v slengu prej omenjene socialne skupine: “Kolumbijska roba je najboljša!”

Če nadaljujemo ta svojevrstni banana split, ne moremo mimo povezave med bananami in letali. Na prvi pogled ni namreč nobenega razloga, čemu bi pomemben steber slovenskega gospodarstva Izet Rastoder kupil letalska dovoljenja Adrie Airways. Nobenega pametnega razloga ni niti na drugi pogled, zato se moramo zakopati globoko v zgodovino odnosa med bananami in letali.

Mlajši poslušalci se najbrž ne zavedajo, starejši pa so mogoče pozabili, ampak včasih banan ni bilo. Generacije so zrasle v brezbananastem svetu in gor so jih spravili le paketi UNRRA in “topel krompirček v oblicah”. Kako bi se šele razvili Slovenci, če bi imeli v povojnem času na jedilniku banane! Pa jih ni bilo in zraslo je to pač kar je zraslo …

Izključno v izobraževalne namene: imeli smo sadje, ki je raslo v določenem letnem času na domačem vrtu. Pozimi, ko ne raste nič, smo imeli pa kompot ali pa zgubana jabolka, katerih najbolj trdožive sorte so znale preživeti do marca. Nobenega tropskega sadja torej, razen občasno pomaranč v novoletnem času. Prve redne banane, če spomin ne vara, so se pojavile v sadnih jogurtih, da pa so prišle na police tudi v prvi osebi, se je morala zgoditi politična osamosvojitev. In v tem težkem brezbananjem času smo imeli letalsko družbo.

Hočemo povedati, da kljub neverjetni manipulaciji obstaja povezava med bananami in letalstvom. Če nimaš banan, imaš letalsko družbo, ko dobiš banane, izgubiš letala. Seveda so države, kjer nimajo ne letalskih družb ne banan, in so države, kjer imajo ene in druge, a za politično zgodovino Slovencev lahko mirno zapišemo, da oboje ne more sobivati v istem času in prostoru.

A znani ljubljanski poslovnež se je odločil, da bo to tradicijo prekinil. Čeprav na dražbi letalskih dovoljenj Adrie njegova pooblaščenka ni dajala izjav, sklepamo, da se je namenil združiti uspešne banane z uspešno letalsko družbo. Kar ni naključje. Banane so daleč najbolj priljubljeno sadje, letala so daleč najbolj priljubljen način prevoza. Prvič v zgodovini države bodo tako istočasno letala letala po nebu in banane rumenele v skladiščih. Oboji uspešno.

Vsi tisti, ki menite, da gre za miselno improvizacijo, imate najbrž prav, ampak kako naj si drugače razložimo interes poslovneža, ki uvaža banane, za nakup letalske družbe. Najbrž ni področij, ki bi si bili dlje vsaksebi. Uvoz banan in organiziranje letalskega prometa imata edino stično točko v logistiki; se pravi, da bi banane iz Kolumbije v Slovenijo priletele s slovenskim prevoznikom in bi bile še bolj sveže, še bolj dobre in še bolj energijsko močne.

Nakup Adrinih letalskih dovoljenj bananskega monopolista pa pripoveduje še eno zgodbo. Slovenski poslovneži, ki sta jim bila čas in prostor med kopičenjem kapitala izjemno naklonjena, imajo nekakšen božanski sij. Kapital in logika vseprisotnega investiranja jih prepričujeta, da se na vse spoznajo. Kot se je na vse spoznal brezimni državni uradnik, ki je prodal Adrio onim investicijskim Nemcem, ki so se na vse spoznali.

Se pravi, da je med nemškim investicijskim skladom in kraljem banan le ta razlika, da je Rastoder Adrio dobil že olupljeno …


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Neznane leteče banane

04.02.2020

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.

Na prvi pogled ni nobenega razloga, čemu bi pomemben steber slovenskega gospodarstva Izet Rastoder kupil letalska dovoljenja Adrie Airways

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga.

Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.

Najprej k zadnjemu dogodku. Seveda podjetje, ki se imenuje kot posebno imenitne konjske dirke ali posebno pomembna nogometna tekma, zanika vpletenost v trgovino s sumljivimi paketi, ki so prišli z bananami iz Kolumbije.

Je pa zanimivo, da mnogi slovenski rekreativci, ki dnevno osvajajo hribčke, planine in gore ter pri tem merijo čas vzpona in vodijo natančno statistiko svojih napredovanj, sporočajo, da so zadnje čase banane še posebej učinkovite. Ne le da rekreativce nabijejo z energijo; banane tudi po končani vadbi poskrbijo za občutek vznesenosti, skoraj ekstatičnosti …

Tako se urbani in uspešni po jutranji rekreaciji lahko za več ur še predajo politiki in kapitalu, ne da bi zaužili kaj drugega kot jutranjo banano. Kot pravijo, iz Kolumbije te dni prihajajo izjemno kakovostne banane – ali v slengu prej omenjene socialne skupine: “Kolumbijska roba je najboljša!”

Če nadaljujemo ta svojevrstni banana split, ne moremo mimo povezave med bananami in letali. Na prvi pogled ni namreč nobenega razloga, čemu bi pomemben steber slovenskega gospodarstva Izet Rastoder kupil letalska dovoljenja Adrie Airways. Nobenega pametnega razloga ni niti na drugi pogled, zato se moramo zakopati globoko v zgodovino odnosa med bananami in letali.

Mlajši poslušalci se najbrž ne zavedajo, starejši pa so mogoče pozabili, ampak včasih banan ni bilo. Generacije so zrasle v brezbananastem svetu in gor so jih spravili le paketi UNRRA in “topel krompirček v oblicah”. Kako bi se šele razvili Slovenci, če bi imeli v povojnem času na jedilniku banane! Pa jih ni bilo in zraslo je to pač kar je zraslo …

Izključno v izobraževalne namene: imeli smo sadje, ki je raslo v določenem letnem času na domačem vrtu. Pozimi, ko ne raste nič, smo imeli pa kompot ali pa zgubana jabolka, katerih najbolj trdožive sorte so znale preživeti do marca. Nobenega tropskega sadja torej, razen občasno pomaranč v novoletnem času. Prve redne banane, če spomin ne vara, so se pojavile v sadnih jogurtih, da pa so prišle na police tudi v prvi osebi, se je morala zgoditi politična osamosvojitev. In v tem težkem brezbananjem času smo imeli letalsko družbo.

Hočemo povedati, da kljub neverjetni manipulaciji obstaja povezava med bananami in letalstvom. Če nimaš banan, imaš letalsko družbo, ko dobiš banane, izgubiš letala. Seveda so države, kjer nimajo ne letalskih družb ne banan, in so države, kjer imajo ene in druge, a za politično zgodovino Slovencev lahko mirno zapišemo, da oboje ne more sobivati v istem času in prostoru.

A znani ljubljanski poslovnež se je odločil, da bo to tradicijo prekinil. Čeprav na dražbi letalskih dovoljenj Adrie njegova pooblaščenka ni dajala izjav, sklepamo, da se je namenil združiti uspešne banane z uspešno letalsko družbo. Kar ni naključje. Banane so daleč najbolj priljubljeno sadje, letala so daleč najbolj priljubljen način prevoza. Prvič v zgodovini države bodo tako istočasno letala letala po nebu in banane rumenele v skladiščih. Oboji uspešno.

Vsi tisti, ki menite, da gre za miselno improvizacijo, imate najbrž prav, ampak kako naj si drugače razložimo interes poslovneža, ki uvaža banane, za nakup letalske družbe. Najbrž ni področij, ki bi si bili dlje vsaksebi. Uvoz banan in organiziranje letalskega prometa imata edino stično točko v logistiki; se pravi, da bi banane iz Kolumbije v Slovenijo priletele s slovenskim prevoznikom in bi bile še bolj sveže, še bolj dobre in še bolj energijsko močne.

Nakup Adrinih letalskih dovoljenj bananskega monopolista pa pripoveduje še eno zgodbo. Slovenski poslovneži, ki sta jim bila čas in prostor med kopičenjem kapitala izjemno naklonjena, imajo nekakšen božanski sij. Kapital in logika vseprisotnega investiranja jih prepričujeta, da se na vse spoznajo. Kot se je na vse spoznal brezimni državni uradnik, ki je prodal Adrio onim investicijskim Nemcem, ki so se na vse spoznali.

Se pravi, da je med nemškim investicijskim skladom in kraljem banan le ta razlika, da je Rastoder Adrio dobil že olupljeno …


10.11.2020

Loka ustavnega koalicija

Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS!" Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal. In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.


03.11.2020

Veverica je našla lešnik

Čemu današnji politiki komunicirajo z nami znotraj 280-znakovnega univerzuma?


27.10.2020

Splošna teorija zamenjav

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič


20.10.2020

S pticami si delimo nebo

Če danes laž poskušaš prodati kot resnico, kako naj vemo, da jutrišnja resnica ne bo laž?


13.10.2020

Žur sto ur

Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".


06.10.2020

Novi pozdrav nove realnosti

Pozdrav s komolcem ima nekaj resnih pomanjkljivosti, ki jih bomo na tem mestu razčlenili. Piše: Marko Radmilovič.


29.09.2020

Izjemne izjeme

Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna.


22.09.2020

Razgledni stolp

"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …


15.09.2020

Ležijo gozdovi domači

Dejstvo je, da slovenske gozdove ropajo in to povsem konkretno: iz gozdov nepridipravi kradejo drevesa.


08.09.2020

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.


01.09.2020

Na bone!

Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.


21.07.2020

Končno smiselno poimenovanje pokrajin

Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.


14.07.2020

Kako uloviti komunista

Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.


07.07.2020

Novi turizem nove normalnosti

Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.


30.06.2020

"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup."

Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.


23.06.2020

Protiustavnost neke revščine

V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...


16.06.2020

Slovenija gre naprej

V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.


09.06.2020

Koča strica Toma

Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?


02.06.2020

Čakajoč na Avstrijca

Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".


26.05.2020

Maskirani kapitalizem

Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.


Stran 10 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov