Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Staromaskarji menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno, mladomaskarji pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno
Razmišljujoči smo nestrpno čakali, v katero smer bo tradicionalno delitev med Slovenci zapeljal novi koronavirus. Ker zgodovinsko gledano, se Slovenci pred sovražniki branimo tako, da se skregamo in se posledično razdelimo na dva tabora. Sovražnik se potem zmede, ker ne ve, po kom bi udaril, in postopoma odneha. Tako smo se lotili tudi virusa, in kot kaže, nam uspeva. Delitev, ki je te dni v modi, se imenuje “staromaskarji” proti “mladomaskarjem”.
Da razložimo za tistih nekaj poslušalcev, ki ne sledijo medijski epidemiji.
“Staromaskarji” menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno. “Mladomaskarji” pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno. Prepir je srborit in primerno argumentiram in kot zdaj kaže, se bosta obe skupini naslednji konec tedna spopadli na Gosposvetskem polju. Eni z, drugi brez mask; z bližnje vzpetine pa bodo bitko opazovali “Mladi zdravniki Slovenije”.
In ker je v tabor “mladomaskarjev” prestopila celotna slovenska vlada, ima ta skupina mogočno politično podporo; po drugi strani pa imajo “staromaskarji” strokovne argumente, saj je v njihovem taboru velika večina Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dokler oboji ne prekrižajo kopij in bridkih mečev, imamo bitko za zdaj le v medijih. In nikjer ne divja tako srdito kot na televiziji Nova24TV.
Najprej o tej neverjetni medijski ustanovi. V bistvu gre za še enega bizarnih medijskih poizkusov, ki živi zaradi neposrednega strankarskega interesa in sužnjelastniške delovne sile. Gre tudi za katedralo sovražnega govora na Slovenskem, ki pa je odgovorna tudi za nekatere najbolj zabavne trenutke v zgodovini domače televizijske produkcije. Najbolj povedno je dejstvo, da so s tem, ko je televizija postala izjemno blizu slovenski vladi, končno sinhronizirali sliko in ton. Do zdaj so bili nesinhroni tako s politiko kot s tonom, in končno so sinhronizirali oboje.
Ob vsem naštetem pa je naša medijska hiša, na katere valovih poslušate to oddajo, “reison dʹetre” Nove24TV. Hočemo povedati, da če vladajoči uspejo ugasniti nacionalno TV hišo, izgubi temelj svojega obstoja tudi Nova24TV … po analogiji, da ni Batmana, če ni Jokerja.
In na tej televiziji so med vročo bitko med mladomaskarji in staromaskarji nekatere dvomljivce koristnosti nošenja zaščitnih mask poimenovali “šarlatani”. In “nesposobneži” in “škodljivci”, ob tem pa natrosili še celo kopico žaljivih komentarjev na njihove argumente, delo in osebo.
Nič nenavadnega za to televizijo, če ne bi bili med žaljenimi tudi predsednik Svetovne zdravstvene organizacije, bivša predsednica NIJZ in še nekaj uglednih zdravnikov in znanstvenikov.
Čeprav so mediji sodobnega časa že zdavnaj izgubili vsak premislek, ki je do nedavnega gostilniški govor ločil od javno interpretiranega, je do nedavnega kljub vsemu veljalo, da nekaterih ustanov in posameznikov ne gre žaliti. Med njimi je recimo WHO takoj pri vrhu. Če ga napade zakotna televizija, razmišljujoči še nekako razume, ko pa podvomi o tej mednarodni organizaciji tudi sam uradni govorec, pa človek že dvigne obrv.
Poskusimo z analogijo, za katero sicer dvomimo, da jo bodo razumeli na Novi24TV, Kacin pa bi jo na dober dan lahko.
“Ali zaradi žalostnega dejstva, da otroci na planetu še vedno umirajo, dvomimo o plemenitih namenih UNICEFA?”
Potemtakem: “Ali naj dvomimo v plemenite namene in delo Svetovne zdravstvene organizacije samo zato, ker je njen predsednik priporočil ukrep, ki se razlikuje od novoreka nekega lokalnega okolja. Lokalci, ki jim gre zapiranje meja – tako fizičnih kot duhovnih – še kako na roko, pač pozabljajo, da so mednarodne organizacije najmanjši mogoč skupni imenovalec, ki s skrajnimi močmi preprečuje, da se ta žalostni planet ne razleti na prafaktorje.”
In zdaj še k zanimivemu naključju … Čeprav – kot radi učijo na Novi24TV – naključij ni. Do nedavnega šef obravnavane televizije je hkrati tudi notranji minister. Izjemno koristno je, da imajo mediji šefe, urednike in podoben programski nadzor, ki skrbi, da v eter ali tisk ne pride ravno vsaka neslanost, ki si jo kdo izmisli. Ne govorimo o cenzuri, temveč govorimo o nadzoru in prilagajanju vsebine in očitno je, da se Hojs zadnje dneve bolj posveča nadzoru državljanov kot nadzoru televizije. Kar je logično, saj človek ne more početi obojega. Vsaj primerno zavzeto ne. Kot tudi predsednik vlade ne more enako uspešno pisati domoljubnih skladb, kot uspešno vodi vlado …
Ko so se novi vladarji ob prisegi zavezali, da bodo presegli ideološke in zgodovinske delitve ter da ne bodo povzročali novih, saj bodo delovali samo za razcvet Slovenije, seveda niso vedeli, da jih čaka epidemija takšnih razsežnosti. Epidemija, ki se trudi ta razcvet zatreti v kali, zato verjamemo, da vladajočim ni najlažje. A koalicija je odprla nove fronte še prej ko ji je uspelo odpreti tradicionalne slovenske rane. Res se izključujemo in žalimo na ravni nošenja zaščitnih mask – a glede na pomembnost trenutka takšna politika deluje vse prej kot povezovalno. Prvi so to zaznali epidemiologi v NIJZ, zadnji bodo to zaznali v DeSUS-u in SMC. Nikoli pa tega ne bodo zaznali na Novi24TV.
758 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Staromaskarji menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno, mladomaskarji pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno
Razmišljujoči smo nestrpno čakali, v katero smer bo tradicionalno delitev med Slovenci zapeljal novi koronavirus. Ker zgodovinsko gledano, se Slovenci pred sovražniki branimo tako, da se skregamo in se posledično razdelimo na dva tabora. Sovražnik se potem zmede, ker ne ve, po kom bi udaril, in postopoma odneha. Tako smo se lotili tudi virusa, in kot kaže, nam uspeva. Delitev, ki je te dni v modi, se imenuje “staromaskarji” proti “mladomaskarjem”.
Da razložimo za tistih nekaj poslušalcev, ki ne sledijo medijski epidemiji.
“Staromaskarji” menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno. “Mladomaskarji” pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno. Prepir je srborit in primerno argumentiram in kot zdaj kaže, se bosta obe skupini naslednji konec tedna spopadli na Gosposvetskem polju. Eni z, drugi brez mask; z bližnje vzpetine pa bodo bitko opazovali “Mladi zdravniki Slovenije”.
In ker je v tabor “mladomaskarjev” prestopila celotna slovenska vlada, ima ta skupina mogočno politično podporo; po drugi strani pa imajo “staromaskarji” strokovne argumente, saj je v njihovem taboru velika večina Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dokler oboji ne prekrižajo kopij in bridkih mečev, imamo bitko za zdaj le v medijih. In nikjer ne divja tako srdito kot na televiziji Nova24TV.
Najprej o tej neverjetni medijski ustanovi. V bistvu gre za še enega bizarnih medijskih poizkusov, ki živi zaradi neposrednega strankarskega interesa in sužnjelastniške delovne sile. Gre tudi za katedralo sovražnega govora na Slovenskem, ki pa je odgovorna tudi za nekatere najbolj zabavne trenutke v zgodovini domače televizijske produkcije. Najbolj povedno je dejstvo, da so s tem, ko je televizija postala izjemno blizu slovenski vladi, končno sinhronizirali sliko in ton. Do zdaj so bili nesinhroni tako s politiko kot s tonom, in končno so sinhronizirali oboje.
Ob vsem naštetem pa je naša medijska hiša, na katere valovih poslušate to oddajo, “reison dʹetre” Nove24TV. Hočemo povedati, da če vladajoči uspejo ugasniti nacionalno TV hišo, izgubi temelj svojega obstoja tudi Nova24TV … po analogiji, da ni Batmana, če ni Jokerja.
In na tej televiziji so med vročo bitko med mladomaskarji in staromaskarji nekatere dvomljivce koristnosti nošenja zaščitnih mask poimenovali “šarlatani”. In “nesposobneži” in “škodljivci”, ob tem pa natrosili še celo kopico žaljivih komentarjev na njihove argumente, delo in osebo.
Nič nenavadnega za to televizijo, če ne bi bili med žaljenimi tudi predsednik Svetovne zdravstvene organizacije, bivša predsednica NIJZ in še nekaj uglednih zdravnikov in znanstvenikov.
Čeprav so mediji sodobnega časa že zdavnaj izgubili vsak premislek, ki je do nedavnega gostilniški govor ločil od javno interpretiranega, je do nedavnega kljub vsemu veljalo, da nekaterih ustanov in posameznikov ne gre žaliti. Med njimi je recimo WHO takoj pri vrhu. Če ga napade zakotna televizija, razmišljujoči še nekako razume, ko pa podvomi o tej mednarodni organizaciji tudi sam uradni govorec, pa človek že dvigne obrv.
Poskusimo z analogijo, za katero sicer dvomimo, da jo bodo razumeli na Novi24TV, Kacin pa bi jo na dober dan lahko.
“Ali zaradi žalostnega dejstva, da otroci na planetu še vedno umirajo, dvomimo o plemenitih namenih UNICEFA?”
Potemtakem: “Ali naj dvomimo v plemenite namene in delo Svetovne zdravstvene organizacije samo zato, ker je njen predsednik priporočil ukrep, ki se razlikuje od novoreka nekega lokalnega okolja. Lokalci, ki jim gre zapiranje meja – tako fizičnih kot duhovnih – še kako na roko, pač pozabljajo, da so mednarodne organizacije najmanjši mogoč skupni imenovalec, ki s skrajnimi močmi preprečuje, da se ta žalostni planet ne razleti na prafaktorje.”
In zdaj še k zanimivemu naključju … Čeprav – kot radi učijo na Novi24TV – naključij ni. Do nedavnega šef obravnavane televizije je hkrati tudi notranji minister. Izjemno koristno je, da imajo mediji šefe, urednike in podoben programski nadzor, ki skrbi, da v eter ali tisk ne pride ravno vsaka neslanost, ki si jo kdo izmisli. Ne govorimo o cenzuri, temveč govorimo o nadzoru in prilagajanju vsebine in očitno je, da se Hojs zadnje dneve bolj posveča nadzoru državljanov kot nadzoru televizije. Kar je logično, saj človek ne more početi obojega. Vsaj primerno zavzeto ne. Kot tudi predsednik vlade ne more enako uspešno pisati domoljubnih skladb, kot uspešno vodi vlado …
Ko so se novi vladarji ob prisegi zavezali, da bodo presegli ideološke in zgodovinske delitve ter da ne bodo povzročali novih, saj bodo delovali samo za razcvet Slovenije, seveda niso vedeli, da jih čaka epidemija takšnih razsežnosti. Epidemija, ki se trudi ta razcvet zatreti v kali, zato verjamemo, da vladajočim ni najlažje. A koalicija je odprla nove fronte še prej ko ji je uspelo odpreti tradicionalne slovenske rane. Res se izključujemo in žalimo na ravni nošenja zaščitnih mask – a glede na pomembnost trenutka takšna politika deluje vse prej kot povezovalno. Prvi so to zaznali epidemiologi v NIJZ, zadnji bodo to zaznali v DeSUS-u in SMC. Nikoli pa tega ne bodo zaznali na Novi24TV.
Danes pa na otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemijskih ukrepov so začeli iz omar padati epidemijski okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno; začel se je velik lov na čarovnice, oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.
Danes pa na kratko, a z nekaj več številkami, kot jih navadno uporabljamo v naši skromni oddaji. Pred bližajočim se ljudskim izrekanjem o naslednji upravljavski ekipi si upamo že vnaprej napovedati teme, ki bodo zaznamovale predvolilno obdobje.
Danes pa tema, ki ji ne bo več dolgo dano bivati med nami. O volitvah, volilnih napovedih, volilnih rezultatih, nam je dovoljeno govoriti le še nekaj tednov, ker, ko začnejo v naši hiši veljati volilni protokoli, moramo paziti, kaj govorimo. Zato o volilni aritmetiki že danes, ko so volitve še skrite v brstenju aprilskega zelenja.
V teh prelomnih časih imamo državljani noro srečo, da v Sloveniji obstaja garant miru in stabilnosti. To je slovenska vojska. Namreč v državah z urejeno oziroma omembe vredno vojaško silo lahko med šlamastikami, podobnimi slovenski, vedno računaš z možnostjo vojaškega prevzema oblasti. V Sloveniji se to pač ne more zgoditi, ker omembe vredne vojske nimamo.
Čaka nas super volilno leto. Ob tem zdaj že udomačenem izrazu se moramo tečnobno vprašati dvoje: "Ali bo super, ker bo toliko volitev", ali pa bodo vse te volitve enostavno "super"? Danes prinašamo nekaj osnovnih napotkov, nekakšen preživitveni paket za obnašanje v "super volilnem letu"!
Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!
Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.
Danes pa v naši oddaji tako, kot zelo redko, oziroma kot še nikoli. Mediji so bili pred nekaj dnevi polni poročil o turški deklici, ki se je utopila med prečkanjem Dragonje. Danes so mediji polni novih poročil, deklica pa je še kar utopljena.
Kot sta oba zvesta poslušalca naše oddaje zagotovo opazila, si do dneva današnjega nismo drznili komentirati epidemioloških ukrepov zdravstvenih kot tudi občih oblasti. Zadeva je najprej preveč resna, da bi se nepoučeni usajali, zakaj, čemu in počem; ob tem pa ukrepe komentirajo že vsi ostali poklicani in nepoklicani v tej državi … Tako smo menili, da se lahko naša skromna oddaja komentarjev na to temo vzdrži. Vse do pred nekaj dnevi. Takrat so zdravstvene in tudi obče oblasti storile nekaj, kar je sodu izbilo dno. Ločile so kostanj in kuhano vino.
Včasih smo se običajni smrtniki o nadzoru bolj po tiho pogovarjali v gostilnah, tisti, ki so menjavali režime, pa v kabinetih univerz. Nadzorniki so tako viseli nad mlačnim pivom in hladim golažem ter vlekli na ušesa; danes, ko se o nadzoru v glavnem pogovarjamo na družbenih omrežjih, lahko nadzorniki udobno sedijo na toplem.
Danes pa na hitro o organih v sestavi, kot se reče. Govorili bomo o policiji – če ne veste, kako bi organe povezali s sestavljanjem.
Pretekle dni, prav v času, ko je Evropska agencija za varno hrano dodala na seznam kobilice, je v Ljubljani potekal evropski simpozij hrane. Ker mesec november je najbolj kulinarični mesec – ali kako že. Bili bi kratkovidni in nenasitni, če bi razcvet kulinarike, ki mu na Slovenskem sledimo zadnjih nekaj let in je vrh doživel z obiskom Michelinovih degustatorjev, označili za snobizem. Zanimanje za hrano, njeno čaščenje in raziskovanje je civilizacijska odlika, a žal se festivalski krožniki dramatično razlikujejo od slovenskega hranljivega vsakdana.
V Sloveniji imamo tri velike derbije. Derbi med Olimpijo in Mariborom, ki se igra na nogometni zelenici, derbi med Jesenicami in Olimpijo, ki se igra na ledeni ploskvi, in derbi med partizani in domobranci, ki se igra na političnem parketu.
Hočemo povedati; dokler na Slovenskem ne dobimo sodobne in prodorne, po evropsko umerjene zelene stranke, bomo na najpomembnejše, celo usodne okoljske konference pošiljali turiste.
Redko se zgodi, da državni organi prosijo za pomoč našo cenjeno radijsko hišo. A med dokazovanjem avtentičnosti pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom, ki naj bi ga oba moža vodila pred 14 leti, so se odgovorni obrnili tudi na našo hišo. Kje, če ne na nacionalnem radiu, se res popolnoma spoznamo na zvočne posnetke.
Zdaj ko so odgovorni, prizadeti in vpleteni imeli teden dni časa, da pojasnijo zmešnjavo, v kateri se je znašla naša država, smo prišli na vrsto tudi mi. Svobodni strelci in v luno javkajoči nakladači. Pri tem seveda mislimo na škandale, ki sta jih zagrešila predsednik države in predsednik vlade. Predsednik vlade je zmerjal vse po spisku, predsednik države pa je na Instagramu "spoilal", po slovensko: razkril vsebino najnovejšega Jamesa Bonda. Človek ne ve, kaj je hujše.
Danes se še za minuto ali dve ozrimo na veliko mašo evropske politike, ki se je združena zbrala na Brdu. Menda smo bili pred nekaj dnevi priča največjemu zunanjepolitičnemu dogodku, ki ga je do zdaj organizirala Slovenija. Dogodek so pospremile odprte nebeške trombe in glasbena spremljava piščalk ter ragelj, a vse, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati, ni drugega kot uspeh – kot se spodobi za vrhunec našega predsedovanja Svetu EU.
O čem drugem kot o protestih. Napovedanih, nenapovedanih, prijavljenih, neprijavljenih, nasilnih, miroljubnih, mobilnih in statičnih. Množičnih in tistih individualnih. Protesti so postali naš vsakdan, kar je za zaspano demokracijo, kot je Slovenija, vsaj nenavadno, če že ne neverjetno.
Obstaja pa strah, da je različica komunizma iz leta 2021, ki jo po črkah grškega alfabeta imenujemo jota komunizem, izjemno nalezljiva. Kaj se bo zgodilo, če bo komunizem postal prevladujoč ideološki model v Sloveniji, ne ve nihče.
Danes pa nekaj o jadranskem lobiranju. Kot vemo, predsednika vlade zvijajo v parlamentu, ker so na dan prišli fotografski posnetki, kako uživa na lobistovi jahti, ki križari nekje ob jadranski obali. V zagovor sta tako predsednik vlade kot tudi lobist povedala, da sta se srečala slučajno, da se skoraj ne poznata – celo ne marata se in kako sta samo malo poklepetala, medtem ko je jahta počela to, kar jahte počnejo. Delala vtis.
Neveljaven email naslov