Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Opozarjamo na neprimerne vsebine, ki prežijo na otroke in še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot takšne niso razumljene kot neprimerne za naše otroke
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Poglejmo torej; nasilje, slab jezik, pornografija. Vse te vsebine so le klik stran in tako starši kot ustanove in specializirane organizacije se vsak dan trudimo, da otrok ne pride v stik s temi, zanj potencialno pogubnimi vsebinami. Seznam je dolg in zavržen, a žal ne popoln. Tako danes predlagamo, da damo na seznam za otroke neprimernih vsebin tudi vse prenose, ali posnetke ali poročila, ki prihajajo na splet, ali televizijske programe iz slovenskega parlamenta. Nedavni prepir med poslancem in predsednikom vlade je prepričal še zadnje skeptike, da je treba za dobro otrok prenose iz parlamenta v prihodnje opremiti z naslednjim zapisom
Pozor; predvajana programska vsebina je neprimerna za otroke, mlajše od osemnajst let, zato predlagamo ogled v spremstvu staršev ali skrbnikov.
Opozorilo bi se moralo na tretjem parlamentarnem programu s petnajstminutnimi presledki vrteti pred sejami delovnih teles, med rednim zasedanjem državnega zbora pa bi morali interval skrajšati na deset minut. Le na ta način bi otroke in mladostnike zaščitili pred neprimernimi prizori, ki jih je moč videti v parlamentu.
In še pojasnilo ukrepa.
Po Sloveniji kroži stereotip, da so poslanci odraz nas samih. Da so miniaturna Slovenija, ki vse svoje napake, frustracije, cinizem, moralno izprijenost, pritlehnost in provincialnost združi v parlamentu. Se pravi, da so poslanci le ekstrahirano slovenstvo in da je parlament ogledalo nas samih. V skupini, ki predlaga uvedbo opozorila pred parlamentarnimi vsebinami, se s tem ne strinjamo. Prvič; tudi če Slovenci smo takšni, kot se rišemo v parlamentu, je treba na neki točki to patologijo prekiniti; kar je mogoče le tako, da otrokom preprečimo prevzemanje zavržnega vzorca obnašanja. Otrokom moramo odtegniti vzornike in tako prekiniti vzorec obnašanja, čemur pravijo v razvojni psihologiji "Trnuljčičin fenomen".
Drugič; po demokratični teoriji bi morali biti predstavniki ljudstva najboljše, kar to ljudstvo premore … Po našem svetem prepričanju pa poslanci niso niti povprečje tega naroda, temveč so njegovo podpovprečje. Nikjer v prostolebdeči javnosti ni toliko žalitev, cinizma, laži, sprenevedanja, manipulacij in temnih duš, kot jih je v parlamentu. Da so to zapakirali v »politiko, kot umetnost možnega«, je samo izraz njihove nemoči …
V parlamentu smo obsojeni na popačen govor, ki ga nekateri napačno imenujejo "narečje", na sveto preproščino, antiintelektualizem, neduhovitost in namerno ustvarjanje izrednih situacij. Zaradi vseh naštetih razlogov se zavzemamo za opozorilo pred vsakim poročilom iz parlamenta, ki bo staršem omogočilo, da svoje otroke primerno zaščitijo.
Ampak če že razmišljamo na to temo, si dovolimo še korak dlje. Čemu zaščititi le otroke? V skupini menimo, da so v nevarnosti tudi starejši ljudje, ki so bili ali vzgojeni ali šolani v drugačnem moralnem okolju in so enostavno nepripravljeni na to, da so jim popačene vrednote podajane na legitimen način. Ker se sliši zapleteno, bomo pojasnili na primeru …
Zadnjič je obrambni minister bojevito vzkliknil, da se bo morala javnost že enkrat navaditi, da so tudi kristjani del družbe. S tem je poudaril, da je kristjan in s tem je zaščitil drugega kristjana in kolega ministra, ki ga obtožujejo korupcije. Zdaj: moralno nedolžen človek zaploska takemu pogumu, mi pa smo mnenja, da bi morala biti pod Toninovo izjavo v vseh medijih pasica z naslednjim opozorilom:
Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Čemu opozorilo? Na prvi pogled je izjava moralno neoporečna – celo pravičniška. Tonin se bori za javno besedo in družbeno vlogo kristjanov, ki po njegovo bivajo na obrobju, kot so bivali v času Petrove Cerkve. Ampak gre za manipulacijo, zaradi katere je potrebno pod izjavo gornje opozorilo. Matej Tonin je kristjan in hkrati je tudi obrambni minister. Minister tisočih, ki s prstom na sprožilcu čakajo, kdaj in kje bodo koga poslali k stvarniku. In temu istemu Toninu-kristjanu njegov osnovni moralni zakonik zapoveduje "ne ubijaj" kot eno temeljnih vrednot. In ta kristjan Tonin je s svojim pravičniškim twittom branil drugega kristjana Cigler Kralja, ki je kanaliziral eno malenkost za frende in družino, ob tem pa pozabil na kakšno od ključnih božjih zapovedi.
Zaradi takšnega moralnega zvitorepstva, ki ga je nekoliko težje izslediti, naša skupina predlaga opozorilo, ki naj kot pasica teče med parlamentarnimi vsebinami tudi v zaščito odraslih, ki so bili ali vzgojeni ali pa so jim blizu drugačna moralna načela od tistih, ki jih je ponotranjila slovenska politika.
Naša skupina ima na zalogi še nekaj predlogov, kje in kako bi morala biti v javnosti predstavljena opozorila pred pogubnim vplivom parlamentarne politike na zdravje državljanov.
Ob avtocestah bi morali biti veliki plakati, na katerih bi pisalo:
Minister za zdravje opozarja: čezmerno uživanje slovenske parlamentarne politike lahko škoduje zdravju in lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov.
A dokler je zdravstveni minister vzrok in poledica v isti osebi, takšni plakati ne bi imeli večjega smisla.
758 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Opozarjamo na neprimerne vsebine, ki prežijo na otroke in še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot takšne niso razumljene kot neprimerne za naše otroke
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Poglejmo torej; nasilje, slab jezik, pornografija. Vse te vsebine so le klik stran in tako starši kot ustanove in specializirane organizacije se vsak dan trudimo, da otrok ne pride v stik s temi, zanj potencialno pogubnimi vsebinami. Seznam je dolg in zavržen, a žal ne popoln. Tako danes predlagamo, da damo na seznam za otroke neprimernih vsebin tudi vse prenose, ali posnetke ali poročila, ki prihajajo na splet, ali televizijske programe iz slovenskega parlamenta. Nedavni prepir med poslancem in predsednikom vlade je prepričal še zadnje skeptike, da je treba za dobro otrok prenose iz parlamenta v prihodnje opremiti z naslednjim zapisom
Pozor; predvajana programska vsebina je neprimerna za otroke, mlajše od osemnajst let, zato predlagamo ogled v spremstvu staršev ali skrbnikov.
Opozorilo bi se moralo na tretjem parlamentarnem programu s petnajstminutnimi presledki vrteti pred sejami delovnih teles, med rednim zasedanjem državnega zbora pa bi morali interval skrajšati na deset minut. Le na ta način bi otroke in mladostnike zaščitili pred neprimernimi prizori, ki jih je moč videti v parlamentu.
In še pojasnilo ukrepa.
Po Sloveniji kroži stereotip, da so poslanci odraz nas samih. Da so miniaturna Slovenija, ki vse svoje napake, frustracije, cinizem, moralno izprijenost, pritlehnost in provincialnost združi v parlamentu. Se pravi, da so poslanci le ekstrahirano slovenstvo in da je parlament ogledalo nas samih. V skupini, ki predlaga uvedbo opozorila pred parlamentarnimi vsebinami, se s tem ne strinjamo. Prvič; tudi če Slovenci smo takšni, kot se rišemo v parlamentu, je treba na neki točki to patologijo prekiniti; kar je mogoče le tako, da otrokom preprečimo prevzemanje zavržnega vzorca obnašanja. Otrokom moramo odtegniti vzornike in tako prekiniti vzorec obnašanja, čemur pravijo v razvojni psihologiji "Trnuljčičin fenomen".
Drugič; po demokratični teoriji bi morali biti predstavniki ljudstva najboljše, kar to ljudstvo premore … Po našem svetem prepričanju pa poslanci niso niti povprečje tega naroda, temveč so njegovo podpovprečje. Nikjer v prostolebdeči javnosti ni toliko žalitev, cinizma, laži, sprenevedanja, manipulacij in temnih duš, kot jih je v parlamentu. Da so to zapakirali v »politiko, kot umetnost možnega«, je samo izraz njihove nemoči …
V parlamentu smo obsojeni na popačen govor, ki ga nekateri napačno imenujejo "narečje", na sveto preproščino, antiintelektualizem, neduhovitost in namerno ustvarjanje izrednih situacij. Zaradi vseh naštetih razlogov se zavzemamo za opozorilo pred vsakim poročilom iz parlamenta, ki bo staršem omogočilo, da svoje otroke primerno zaščitijo.
Ampak če že razmišljamo na to temo, si dovolimo še korak dlje. Čemu zaščititi le otroke? V skupini menimo, da so v nevarnosti tudi starejši ljudje, ki so bili ali vzgojeni ali šolani v drugačnem moralnem okolju in so enostavno nepripravljeni na to, da so jim popačene vrednote podajane na legitimen način. Ker se sliši zapleteno, bomo pojasnili na primeru …
Zadnjič je obrambni minister bojevito vzkliknil, da se bo morala javnost že enkrat navaditi, da so tudi kristjani del družbe. S tem je poudaril, da je kristjan in s tem je zaščitil drugega kristjana in kolega ministra, ki ga obtožujejo korupcije. Zdaj: moralno nedolžen človek zaploska takemu pogumu, mi pa smo mnenja, da bi morala biti pod Toninovo izjavo v vseh medijih pasica z naslednjim opozorilom:
Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Čemu opozorilo? Na prvi pogled je izjava moralno neoporečna – celo pravičniška. Tonin se bori za javno besedo in družbeno vlogo kristjanov, ki po njegovo bivajo na obrobju, kot so bivali v času Petrove Cerkve. Ampak gre za manipulacijo, zaradi katere je potrebno pod izjavo gornje opozorilo. Matej Tonin je kristjan in hkrati je tudi obrambni minister. Minister tisočih, ki s prstom na sprožilcu čakajo, kdaj in kje bodo koga poslali k stvarniku. In temu istemu Toninu-kristjanu njegov osnovni moralni zakonik zapoveduje "ne ubijaj" kot eno temeljnih vrednot. In ta kristjan Tonin je s svojim pravičniškim twittom branil drugega kristjana Cigler Kralja, ki je kanaliziral eno malenkost za frende in družino, ob tem pa pozabil na kakšno od ključnih božjih zapovedi.
Zaradi takšnega moralnega zvitorepstva, ki ga je nekoliko težje izslediti, naša skupina predlaga opozorilo, ki naj kot pasica teče med parlamentarnimi vsebinami tudi v zaščito odraslih, ki so bili ali vzgojeni ali pa so jim blizu drugačna moralna načela od tistih, ki jih je ponotranjila slovenska politika.
Naša skupina ima na zalogi še nekaj predlogov, kje in kako bi morala biti v javnosti predstavljena opozorila pred pogubnim vplivom parlamentarne politike na zdravje državljanov.
Ob avtocestah bi morali biti veliki plakati, na katerih bi pisalo:
Minister za zdravje opozarja: čezmerno uživanje slovenske parlamentarne politike lahko škoduje zdravju in lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov.
A dokler je zdravstveni minister vzrok in poledica v isti osebi, takšni plakati ne bi imeli večjega smisla.
Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.
V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.
V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.
Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič
Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič
Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.
Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.
Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.
Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.
Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”
Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.
Neveljaven email naslov