Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec leta je čas za različne “inventure”, tudi za inventuro med vrečkami s semeni. Semena vrtnin namreč sčasoma izgubljajo kaljivost, sploh če jih hranimo v neprimernih pogojih. Katera semena bodo v predalu zdržala dlje in katera je dobro čim prej uporabiti, bo v Zelenem nasvetu povedala Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka s KGZ Maribor.
Koliko časa lahko hranimo semena posameznih vrtnin
Konec leta je čas za različne “inventure”, tudi za inventuro med vrečkami s semeni. Semena vrtnin namreč sčasoma izgubljajo kaljivost, sploh če jih hranimo v neprimernih pogojih. Katera semena bodo v predalu zdržala dlje in katera je dobro čimprej uporabiti, bo v Zelenem nasvetu povedala Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka s KGZ Maribor.
323 epizod
Kratki nasveti strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, kdaj obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt …
Konec leta je čas za različne “inventure”, tudi za inventuro med vrečkami s semeni. Semena vrtnin namreč sčasoma izgubljajo kaljivost, sploh če jih hranimo v neprimernih pogojih. Katera semena bodo v predalu zdržala dlje in katera je dobro čim prej uporabiti, bo v Zelenem nasvetu povedala Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka s KGZ Maribor.
Koliko časa lahko hranimo semena posameznih vrtnin
Konec leta je čas za različne “inventure”, tudi za inventuro med vrečkami s semeni. Semena vrtnin namreč sčasoma izgubljajo kaljivost, sploh če jih hranimo v neprimernih pogojih. Katera semena bodo v predalu zdržala dlje in katera je dobro čimprej uporabiti, bo v Zelenem nasvetu povedala Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka s KGZ Maribor.
Korenovke in gomoljnice so med tistimi vrtninami, ki so zelo primerne za ozimnico, saj jih lahko skladiščimo dolgo v zimo. Med najbolj priljubljenimi sta korenje in rdeča pesa, vsekakor pa nista edina možna izbira. Kako poskrbeti za ravno pravšnjo temperaturo in zračno vlago, ki zagotavljata, da bo shranjeni pridelek zdržal čim dlje, bo povedala dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Medtem ko okrasno grmičevje in sadno drevje večina lastnikov pridno obrezuje, pa radi pozabijo na iglavce v vrtu. Ali tudi ti potrebujejo nego, zlasti če sestavljajo živo mejo. Kdaj in kako se lotiti rezi iglavcev, bo pojasnil Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić.
Balkonske rastline, ki so med Slovenci zelo priljubljene, po navadi spomladi kupimo v obliki sadik in jih jeseni, ko odcvetijo, zavržemo. Seveda pa je možno, da rastline, zlasti, če gre za priljubljene pelargonije oz. bršljanke in še nekatere druge vrste, ohranite tudi za prihodnjo sezono. Peter Ribič z Biotehniškega centra Naklo svetuje, da v začetku septembra pripravite potaknjence.
V domačem vrtu si lahko omislite zelo različne vodne motive, odvisno od vaših želja, vloženega dela in denarja, predvsem pa od velikosti in oblike vrta. Izbirate lahko med ribniki, potočki, mlakami, brbotali ... Seveda zraven sodijo vodne in obvodne rastline, dobro pa je vedeti, kakšne pogoje zahtevajo posamezne rastline in kako skrbeti zanje. Svetuje Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok.
Jagode so zelo priljubljeno sadje predvsem pri otrocih, pa tudi odrasli se jim težko upremo. Kam jih posaditi (mimogrede, njihovo "lokacijo" morate zamenjati vsaj na dve leti), kakšne sadike izbrati in kako posajene sadike oskrbovati, da bodo prihodnje leto polne slastnih rdečih plodov? Kaj pa male in dišeče gozdne jagode, lahko tudi te gojimo na domačem vrtu? Odgovarja dr. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Ena od poletnih nadlog so tudi ose in sršeni. Te žuželke se rade naselijo blizu sadnega drevja, saj jim je sladko sadje priljubljena hrana. Kljub škodi, ki jo naredijo na plodovih, in strahu ljudi pred bolečim pikom pa so lahko tako ose kot sršeni tudi koristni. Zakaj, bo v Zelenem nasvetu povedal Plantellin strokovnjak Vanes Husić, ki bo svetoval tudi, kako odstraniti sršenje ali osje gnezdo, če vas to vendarle moti, in kaj storiti z od žuželk objedenim sadjem.
Če želite, da okolico vaše hiše krasi lepo negovana zelenica, poleti ne smete pozabiti nanjo, čeprav ste zaradi časa dopustov morda več odsotni. Ravno nasprotno, trata zahteva poleti še več oskrbe in še več dela, pa naj gre za strokovno položene travne zvitke ali za običajno, "doma sejano" travo. O poletni oskrbi vseh vrst trate smo v Zelenem nasvetu govorili s krajinskim arhitektom in strokovnjakom za urejanje vrtov Andrejem Strgarjem.
Bolečine v hrbtu zaradi prenašanja težkih zalivalk z vodo dobro poznajo številni vrtičkarji. Sploh poleti, ko je zelenjavni vrt v polnem razcvetu, temperature višje, padavin pa manj kot sicer, se nam velikokrat zdi, da smo na vrt prinesli že nešteto litrov vode, pa je zemlja – in z njo vrtnine – še vedno žejna. Kako se pametno in na bolj sodoben način lotiti zalivanja vrta, bo povedal Davor Špehar z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet.
Prva sorta vrtnic, ki je bila uradno priznana kot slovenska, je nastala pred dobrimi desetimi leti. Vzgojil jo je dr. Matjaž Kmecl in jo poimenoval Prešeren. Kmalu za tem je dodal še eno, ta se imenuje Trubar. Za kakšni vrtnici gre, kako se pravilno skrbi zanju in ali poznamo še kakšne "slovenske vrtnice", pojasnjuje Breda Čopi, predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije.
Košati grmi ribeza, malin in robid ne pomenijo nujno tudi bogatega pridelka in velikih plodov. Gosti grmi namreč zadržujejo vlago in tako lahko škodijo plodovom jagodičja. Zato sta poletna rez in redčenje nepogrešljiva. Podrobnosti v Zelenem nasvetu z dr. Darinko Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije.
V poletnih dneh so na zelenjavnem vrtu zelo priporočljive zastirke, ki zemljo in rastline ščitijo pred močnim soncem in izsuševanjem, zmanjšajo pa tudi prisotnost plevela. Kot zastirko lahko uporabimo različne naravne materiale, vendar Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet, svetuje, da dobro premislite, katerega izbrati.
Krt lahko na vaši zelenici res naredi ne prav estetske krtine, a je sicer koristen prebivalec vrta. Zato ga ni pametno preganjati, poleg tega rad njegove zapuščene rove hitro zasede voluhar, ki je precej bolj škodljiv. Miran Zupan, vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo iz kranjske enote Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, bo v Zelenem nasvetu pojasnil, zakaj krta raje pustite pri miru, pa tudi, kako se boriti proti voluharju.
Čeprav večina Slovencev artičoke povezuje predvsem s pico, je načinov uporabe te zanimive vrtnine več. Tudi sama pridelava artičok ni zelo zahtevna, zato dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani svetuje, kdaj in kam saditi to rastlino in kakšna mora biti oskrba.
Urbano vrtnarjenje, torej cvetoči in zeleni balkoni, terase, atriji in mali vrtički sredi mest, vse to je vse bolj popularno tudi pri nas. Poleg tega, da je vedno dobro imeti pri sebi kaj svežega, doma pridelanega, je delo z zemljo in rastlinam tudi zelo sproščujoče. Vrtički ljudi povezujejo, jih osrečujejo in izboljšujejo kakovost življenja v mestnem okolju. Davor Špehar, strokovnjak spletnega portala Zeleni svet, ponuja v tokratnem Zelenem nasvetu kratek pregled stanja po Sloveniji in nekaj navodil za pripravo urbanih vrtičkov.
Sladki krompir razen imena nima veliko skupnega z našim krompirjem, več sorodnosti bi našli na primer z okrasnim slakom. Vsekakor pa ima sladki krompir veliko vitaminov in drugih koristnih snovi, prav tako je primeren za sladkorne bolnike. Kako ga gojiti doma, bo pojasnil Plantellin strokovnjak Vanes Husić.
Slovenci se radi ograjujemo in številni za zamejitev svoje posesti uporabijo živo mejo. Zanjo lahko uporabimo različne listopadne ali zimzelene rastline, od izbire pa sta odvisni tudi oskrba in obstojnost take meje. Pojasnjuje Peter Ribič z Biotehniškega centra Naklo.
Za izdelavo med vrtičkarji vse bolj priljubljenih visokih gred, ki omogočajo vrtnarjenje brez bolečin v hrbtu, morate najprej imeti dober načrt in primeren material. Nekaj navodil bo podal Plantellin strokovnjak Vanes Husić, ki bo dodal tudi odlično idejo za zasaditev visoke grede.
S sajenjem plodovk vrtičkarji radi pohitijo, sploh prvomajski prazniki se zdijo kot naročeni za to. A strokovnjaki opozarjajo, da s sajenjem plodovk nikar ne prehitevajte. Še posebej občutljiva je paprika. Dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete bo v Zelenem nasvetu razložila, kdaj je pravi čas za sajenje paprike, kako izbrati prave sadike in kako jih oskrbeti.
Med najbolj pogoste težave, ki kvarijo videz zelenice, sodita mah in snežna plesen. Ta se kaže z rjavimi ali belimi krogi po trati spomladi. Kako se ju rešiti, pa tudi kako in kdaj gnojiti trato, kako pogosto jo zračiti, bo povedal Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić.
Dolgo je veljalo, da lahko toploljubne mediteranske rastline, kot so sivka, rožmarin in žajbelj, pri nas dobro uspevajo le na Obali. Res bo tam manj težav z njimi, a tudi Gorenjci, Korošci, Prekmurci in preostali Slovenci si lahko na vrtu privoščite te dišeče in koristne rastline. Pomembni sta izbira pravega kraja in pravilna oskrba teh sicer precej nezahtevnih rastlin, pravi Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo.
Neveljaven email naslov