Imeti otroka med študijem zagotovo ni lahka naloga. Stopiti z velikimi koraki v svet obveznosti in tudi skrbi, medtem ko tvoji vrstniki ob študiju brez težav najdejo čas za zabavo, potovanja in druženja pozno v noč. Postaviti svoje potrebe na drugo mesto, polno skrbeti za majhno bitje in biti zanj odgovoren v vseh pogledih. Tudi finančno.

A Urška Trček, mamica dveletnega sinka, ki končuje magistrski študij, z zanosom v glasu zagotavlja, da ima odločitev za ustvarjanje svoje družine še med študijem ogromno prednosti. "Precejšen zalogaj je kombinirati fakulteto, družino in še študentsko delo, a zato znaš ceniti prosti čas in ga dobro izkoristiš," pojasnjuje. Sama je v času nosečnosti diplomirala, se vpisala na magistrski študij mednarodnih odnosov in še na študij geografije.

Trudijo se čim prej postaviti na lastne noge
Poudarja pa, da je položaj starša študenta precej odvisen tudi od tega, katero fakulteto obiskuje, saj se razlikujejo pri priznavanju pravic in razumevanju drugačnega položaja takšnega študenta. Tudi na pravnem področju vse še ni povsem urejeno, centri za socialno delo ne vedo vedno, kam uvrstiti takšne mlade družine, socialni položaj mladih staršev pa je pogosto odvisen od položaja njihovih staršev.

"Marsikomu lahko pomagajo starši, ogromno pa je takih, ki se morajo znajti sami. Če redno obiskujejo predavanja, si osemurnega študentskega dela ne morejo privoščiti. Večina pa se jih zaveda, da so s partnerjem in otroci ustvarili svojo družinsko celico in se tudi zato čim prej trudijo postaviti na lastne noge," ugotavlja Urška.

V Ljubljani dejavno deluje klub študentskih družin
Veliko odtehta to, da se mladi starši, polni idej in zanosa, znajo povezati med seboj, razvijati ideje in jih tudi uresničevati. V Ljubljani v klubu študentskih družin poudarjajo, da so kljub slabšemu socialnem statusu vendarle mladi, polni energije, sposobni in kreativni, kar je treba unovčiti. In tako so se lotili novega projekta Iz majhnega zraste veliko.

"S prijateljico, prav tako mamico, sva se na kosilu pogovarjali o kakovosti hrane, ki jo dobimo pri svojih starših ali babicah in dedkih, ter ob tem prišli na idejo, da bi bilo super, če bi lahko tudi v Ljubljani prišli do koščka zemlje za obdelovanje in bi tako sami pridelali zelenjavo. Obrnili smo se na člane in zanimanje je bilo precejšnje. V enem tednu je prišlo od ideje do realizacije projekta," poletno akcijo opiše Urška.

Odziv ljudi je bil velik
Željo, da bi pridobili košček obdelovalne zemlje za vrtičke študentskih družin, so objavili na svoji spletni strani ter na družbenih omrežjih in bili presenečeni nad velikim odzivom ljudi. "Ljudje so nam začeli ponujati zemljo in zgodilo se je, kar sem se najbolj bala, da sem jo morala tudi zavrniti."

Kmalu se je namreč javila družina, ki je študentom v brezplačno uporabo ponudila 150 kvadratnih metrov veliko obdelovalno površino, in to v bližini študentskih domov v Rožni dolini. Urška veselo pove, da je lokacija idilična, saj ni zraven ceste in je dovolj blizu domov, da bodo lahko tudi otroci brezskrbno uživali s starši.

"Pogodbo smo že podpisali in marca začnemo obdelovati." Trenutno se je projektu pridružilo 13 študentskih družin. Vsaka družina bo tako lahko imela nekaj več kot 10 kvadratnih metrov obdelovalne površine. Čeprav večinoma prihajajo iz okolij, kjer so se lahko marsikaj naučili o vrtnarjenju in vzgajanju pridelkov, pa razmišljajo, da bi k pomoči pritegnili starejše, upokojence, ki so po Urškinih besedah pogosto zakladnica znanja.

Prihodnje leto bodo tako mladi starši skupaj z otroci že lahko pobirali prve pridelke.