Makroekonomske ocene se še vedno poslabšujejo in slovensko gospodarstvo je tehnično že v novi recesiji. Letos v plačilo zapade poldruga milijarda državnega dolga, ob tem pa se je z javnofinančno konsolidacijo v zadnjih letih odlašalo; še več, zadolževanje (in z njim obresti na dolg) se je samo povečevalo. "Vesel sem, da lahko sporočim, da je prvi velik korak k rešitvi situacije narejen," je na tiskovni konferenci, kjer je predstavil rebalans proračuna za leto 2012, dejal finančni minister Janez Šušteršič.
Vlada se je v prvem sklopu ukrepov (Šušteršič je poudaril, da je to le prvi korak) lotila tako rezov v porabo kot povečanja prihodkov v proračun. Sindikati so namreč vladi očitali predvsem, da premalo pozornosti posveča prihodkovni strani, pa tudi, da se je premalo osredotočila na obremenitev bogatih. Šušteršič je tako poleg rezov predstavil tudi sklop t. i. "solidarnostnih ukrepov", pripravljenih prav na predlog sindikatov. Z njimi bi vlada obremenila banke in "bogatejše".

Zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke
Cilj vlade je še vedno doseči znižanje primanjkljaja državnega proračuna v letu 2012 pod 3 odstotke kosmatega domačega proizvoda (BDP-ja), torej na milijardo in 80 milijonov evrov. Za dosego tega cilja je treba državne izdatke v tekočem letu zmanjšati približno na 9 milijard in 14 milijonov evrov.
Milijardni rez v porabo
Vlada torej v primerjavi z veljavnim proračunom izdatke zmanjšuje za okoli milijardo evrov, dejanski prihranek pa, upoštevajoč prihodke, je okoli 800 milijonov evrov. Kot je pojasnil minister, se je morala nova vlada spoprijeti še z nekaterimi nepredvidenimi odhodki, kot so povečano plačilo obresti na dolg, povečani odhodki iz proračuna v pokojninsko blagajno in plačilo nekaterih mednarodnih obveznosti, "ki so se v prejšnjih letih odlagale".
Proračun, ki ga je za letos načrtovala vlada Boruta Pahorja, je načrtoval več kot deset milijard evrov porabe. Ob tem bo morala vlada poplačati še milijardo in pol dolgov v obliki obveznic, ki v plačilo zapadejo letos.
Strukturno pa rez v porabo izgleda takole: približno četrtino obsega rez v javnem sektorju, okoli 100 milijonov reza v socialne prejemke, približno polovico reza pa predstavljajo rezi na ministrstvih, predvsem v materialne stroške, nepotrebne programe in investicije, je zatrdil Šušteršič.

REZI PRI PRORAČUNSKIH ODHODKIH

Nižanje plač v javnem sektorju in napovedi stavk
Vlada načrtuje nižanje mase plač v javnem sektorju in izplačil za nekatere pravice zaposlenih (regres, prevoz na delo, dopusti), kar pa se utegne še precej spremeniti, saj večji del sindikatov javnega sektorja napoveduje stavko.
Prihranki pri nabavi blaga in storitev
Proračunski uporabniki bodo morali poseči v vse skupine izdatkov za blago in storitve: pisarniški material, energijo, komunalne storitve, službene poti, najemnine in podobno. Šušteršič je izpostavil primer spremembe ustaljenega ravnanja države, ki prinese znižanje stroškov. Agencija za javna naročanja letos prvič ni izvedla splošnega javnega naročila za nabavo pisarniškega materiala, temveč je izvedla več regionalnih. Tako je onemogočila kartelne dogovore in omogočila konkuriranje tudi manjšim, krajevnim in cenejšim ponudnikom ter že s tem prihranila pol milijona evrov, je zatrdil minister. Dodal je še primer racionalizacije lokacij in prostorov, kjer delujejo ministrstva, s čimer bo država po njegovih predvidevanjih prihranila od 5 do 6 milijonov evrov.

Rezi v socialne transfere in vlaganja
Splošni ukrepi ne veljajo le za ožji javni sektor, torej funkcionarje in javno upravo, temveč tudi za zaposlene pri posrednih uporabnikih državnega proračuna. Transferji posameznikom in gospodinjstvom bodo ob tem načrtovani glede na število upravičencev, saj bi se ob dodatnem naraščanju števila brezposelnih povečalo tudi število prejemnikov, prav tako ob splošnem gmotnem poslabšanju stanja prebivalca. Vlaganja bodo načrtovana v skladu s prioritetami posameznih sektorjev. Večino vseh doslej omenjenih ukrepov pri proračunskih odhodkih bo vlada izvedla prek zakona o uravnoteževanju javnih financ, ki ga je vlada že obravnavala.

SOLIDARNOSTNI UKREPI IN PRIHODKI

Vlada prisluhnila nekaterim sindikalnim zahtevam
Sindikati so v sklopu dialoga socialnih partnerjev na Ekonomsko-socialnem svetu pri pripravi novega socialnega sporazuma kritizirali premajhno povečanje prihodkov; pa tudi po njihovi oceni premajhno breme krize, ki ga bi vlada naložila "bogatim". Kot je dejal Šušteršič, bi jim dogovor s sindikati pomenil veliko. Tako je vlada ob rebalansu pripravila tudi predlog ukrepov, ki ga je socialnim partnerjem že posredovala v usklajevanje.

Šušteršič je ocenil, da bi ta sklop ukrepov v proračun prinesel dodatnih 100 milijonov evrov letno. V njem je več ukrepov za omejevanje sive ekonomije in povečevanje učinkovitosti pobiranja davkov. Šušteršič pa ni hotel "ponoviti napak nekaterih predhodnikov", zato v številko 100 milijonov (še) niso vključeni dodatni prihodki iz tega naslova.

Obremenili bi banke in finančne ustanove ...
Davek na davčne transakcije bi obremenil banke, kreditne ustanove, investicijska podjetja, zavarovalnice, družbe za upravljanje in vlagateljske sklade s sedežem ali poslovno enoto v Sloveniji. Davčna osnova je plačilo za transakcijo in bi okvirno znašala 0,1 odstotka. Davek bi uvedli prihodnje leto.

... dobičke in dohodke od kapitala
Dividende, kapitalske dobičke in obresti bi vlada po novem namesto z 20 obdavčila s 25 odstotki. Vse druge značilnosti obdavčitve bi se ohranile, v splošnem pa vlada pri tem pričakuje dodatnih 23 milijonov evrov.

Obdavčitev luksuznih motornih vozil in plovil
Vozila nad določeno vrednostjo bi vlada obremenila z dodatnim davkom in hkrati progresivno povečala znesek letne dajatve za motorna vozila s prostornino motorja 2.500 kubičnih centimetrov in več. Progresivno bi povečali tudi obdavčitev na luksuzna plovila (npr. jahte). Šušteršič je sicer komentiral, da bo to težje izvajati, saj večino plovil Slovenci "skrijejo" v drugih državah.

Na prste špekulantom s spremembo namembnosti zemljišč
Šušteršič želi obdavčiti predvsem špekulativne spremembe namembnosti zemljišč, ki se nato hitro prodajo naprej - torej vlagatelj nima namena dejansko uporabiti spremenjene namembnosti v zazidljivo z naložbami v nepremičnine. S tem bi zajeli "izjemno visoke dobičke", stopnja posebnega davka pa bi padala glede na čas, ki bi potekel od spremembe namembnosti. Obdavčil bi tudi nezazidana stavbna zemljišča - ureditev namreč lastnikov ne spodbuja k uporabi zemljišč v predvidene namene in ustvarja "mrtvi kapital". Uvedli bi nov davek v obliki letne dajatve na podlagi registra nepremičnin.

Solidarnostni davek na nepremično premoženje
Premičnina posamezne pravne in fizične osebe, ki presega vrednost milijon evrov, bi padla pod poseben solidarnostni davek. Iz tega bi bile izključene nepremičnine, zgrajene v poslovne ali gospodarske namene, je pojasnil minister. Poleg tega bi vlada poenostavila postopek obdavčitve dohodkov iz premoženja, ki se oddaja v najem.

Kdo je bogat? Nov, četrti davčni razred
Vlada bo preučila možnost uvedbe dodatne davčne stopnje za kosmate letne dohodke v višini 45 in 50 odstotkov za letne prihodke med 70.000 in 100.000 evri. Šušteršič se je še poigral s številkami: nov dohodninski razred z nad 100.000 evri kosmatih prihodkov letno bi po Šušteršičevih besedah zajel okoli 5.000 ljudi, predlagani nad 70.000 evri prihodkov pa okoli 11.000 ljudi. Ob tem pa je poudaril, da imajo takšne obdavčitve omejene učinke, še posebej zato, ker naslovljenci hitro najdejo načine, da obdavčitev obidejo.
PROTI SIVI EKONOMIJI IN DAVČNIM UTAJAM

Združitev carinske in davčne uprave
Za zmanjšanje sive ekonomije in povečanje učinkovitosti pobiranja davkov vlada najprej namerava združiti davčno in carinsko upravo. S posebnim zakonom bi združenima upravama povečali pristojnosti.

"Davčni specialci"
Vlada bi uvedla posebne "davčne specialce", ki bi lahko s hitrimi ukrepi (zavarovanjem davčnega dolga in zamrznitvijo premoženja) stopili na prste utajevalcem.

Javna objava največjih neplačnikov
Največje davčne neplačnike (nad določenim zneskom) bi javno objavili.

Proti davčnim oazam in skrivanjem v tujini
Vlada bo posebno pozornost posvetila sklepanju mednarodnih pogodb, s katerimi bi v davčne namene z drugimi državami izmenjevala informacije o kapitalskih dohodkih v tretjih državah in v davčnih oazah.

Manj za politične stranke in verske skupnosti
Med drugim ukrepi bo država rezala tudi pri politiki in religiji. Že v letošnjem izvajanju proračuna bo država verskim skupnostim namenila petino manj sredstev, za kar polovico pa namerava zmanjšati financiranje političnih strank iz proračuna. Ob kaj točno bodo verske skupnosti, pa naj pove resorni minister - torej Žiga Turk, je dejal Šušteršič. Tretjino manj sredstev bo dobil urad predsednika republike.
V tabeli si lahko ogledate dejanske številke iz rebalansa. Zneski so v milijonih evrov.