Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva 30 let od delne razorožitve slovenske Teriotorialne obrambe (TO). Ukaz je bil podpisan 15. maja 1990 zgolj dan pred prisego prve slovenske demokratične Demosove vlade, ki se je zavzemala za osamosvojitev. Na srečo so nekateri ukaz ignorirali.
Moj spomin na Demosovo koalicijo in vlado je zelo živ. Zato, ker sem tisti čas res zelo intenzivno in globoko doživljala, in zato, ker sem se ob pisanju doktorata in knjig, v zapise, dokumente in pogovore z nosilci Demosove politike, vedno znova vračala.
16. maja 1990 je skupščina potrdila novo, večstrankarsko vlado, ki jo je vodil Lojze Peterle in ki si je zastavila drzen zgodovinski cilj: pripraviti podlago za dokončno osamosvojitev Slovenije na vseh področjih.
Po prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah se je v maju leta 1990 prvič zbralo 240 poslancev v tridomni skupščini. "Bilo je veliko več svobode ob glasovanjih, ni še bilo diktature strank in njenih šefov kot pozneje," se spominja Tone Partljič.
Volitve leta 1990 so bile za novinarje, še posebno pa za nas, televizijce, nekaj povsem novega.
Pred 30 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve ter zadnje, ki so jih izpeljali v Jugoslaviji. Teh 30 let je v slovenski zgodovini po besedah zgodovinarja Repeta edino nepretrgano obdobje trajanja parlamentarizma.
Natanko 30 let je od tedaj, ko je takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije (SRS) sprejela zakon o himni – to je postala sedma kitica pesmi Zdravljica Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla.
Znamenitega 14. kongresa ZKJ, ki sem ga spremljal kot poročevalec takratnega Radia Ljubljana, se ob luknjah v spominu, v katerih se je izgubila tudi kakšna bolj pikantna podrobnost, spomnim kot sklepnega dejanja dokaj mučnega obdobja.
Pred 30 leti je odhod slovenskih delegatov s kongresa Zveze komunistov Jugoslavije zakoličil usodo pol stoletja edine dovoljene stranke v državi. Sledil je razpad - partije in skupne države.
Večinska odločitev ljudi je leta 1990 zakoličila pot v samostojnost. "Tisti večer je zaznamovalo veselje in občutek kolektivne vznesenosti, ki ga danes lahko vidimo zelo redko," poudarja novinarka Tanja Starič, ki je od blizu spremljala dogajanje.
Pred 30 leti je v Jugoslaviji vladalo posebej naelektreno vzdušje. Skrojile so ga napetosti preteklih let, ki so na površje prinesle mitingaštvo. Toda 'miting resnice', načrtovan v Ljubljani 1. decembra 1989, ni uspel.
Mineva natanko 28 let od razglasitve samostojne Slovenije, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti. Kako so na slovensko osamosvojitev gledali iz slovenskega zamejstva? So bila pričakovanja izpolnjena?
Prvi ideolog Jugoslavije Edvard Kardelj, ki je bil desna roka predsednika Josipa Broza - Tita, je ideje samoupravnega socializma razvijal v vili v Tacnu, ki je bila po vojni odvzeta premožnemu industrijalcu Ivanu Seunigu. Danes sameva in klavrno propada.
Albanci so v 15. stoletju ustvarili mestno jedro Kopra, Miklošič, Nachtigal, Čop so bili albanologi, ob koncu 80. let pa so Albanci prav med Slovenci pridobili prvega političnega zaveznika znotraj Jugoslavije, se spominja albanolog Martin Berishaj.
8. maja 1989, natanko pred 30 leti, je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani množična javna manifestacija, na kateri je pisatelj Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo s katero je bila zahtevana suverena in demokratična Slovenija.
"Kot v vsakem otroštvu in mladosti bodo srečni in težki trenutki. Bodimo trdni, vztrajni in odločni, čas pa bo sodil. Na svidenje v samostojni Sloveniji!"
Slovenska skupščina je pred 26 leti sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija tudi pravno odcepila od Jugoslavije.
V mozaik slovenske osamosvojitve je France Bučar vstavil enega pomembnejših kamenčkov, je v klepetalnici MMC-ja dejala Rosvita Pesek, zgodovinarka, TV-voditeljica in avtorica biografije.
"Glavna značilnost naše vojne je bila, da sta se obe strani praviloma držali dane besede in potem so bili vsi sporazumi uresničeni tako, kot so bili dogovorjeni," razmišlja nekdanji poveljnik TO-ja ...
Mednarodni mejni prehod Vrtojba sta 27. 6. 1991 v večernih urah zasedli enoti JLA, motorizirana enota iz Vipave in tankovska enota iz Pivke, skupaj okoli 150 vojakov s 7 tanki.
Neveljaven email naslov