Primorska je bila vse do konca prve svetovne vojne povezana s Slovenijo v enotnem cesarstvu, zato so se nemudoma po italijanski zasedbi jeseni 1918 in zlomu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni začela prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu.

Pariška mirovna konferenca leta 1919 se je končala, ne da bi rešila obmejno vprašanje, s podpisom rapalske pogodbe novembra 1920 pa so Goriška brda, Gorica, Vipavska in Soška dolina, velik del Notranjske, Kras in Istra pripadli Italiji.

Ob koncu druge svetovne vojne maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s t. i. Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni – cono A, ki jo je upravljala zavezniška vojaška uprava –, in cono B, ki jo je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade.

S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 v Parizu je obveljal francoski, t. i. kompromisni predlog, po katerem so Italiji pripadle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del Goriške in del Tržaške, Istro južno od reke Mirne, jadranske otoke in Zadar z okolico.

S pariško mirovno pogodbo se je tako večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Zunaj slovenskih meja je ostalo še okrog 140.000 Slovencev.

Sorodna novica Urška Klakočar Zupančič: Primorci ostajajo ponosni na partizanske spomenike

Premier Robert Golob: V najzahtevnejših časih smo vedno nesebično stopili skupaj

Premier Robert Golob je v poslanici ob prazniku zapisal, da se vrnitve Primorske k matični domovini spominjamo s ponosom in ponižnostjo do naših prednikov. "Boj za ohranitev slovenske identitete je bil vse prej kot lahek; spremljali so ga fašistična politika, težnje po zatiranju in napori za uničenje slovenskega jezika in kulture," je spomnil.

"Primorska je v novo življenje vstopila v prvem desetletju po drugi svetovni vojni ter ob nastajanju novih mestnih središč in skrbi za svetlo prihodnost ustvarila uspešne politike povezovanja znotraj in zunaj domačih meja. Iz nje vejeta odločnost in neomajna ljubezen do slovenskega naroda," je zapisal Golob.

Kot je dodal, nas zgodovina uči, da v najzahtevnejših časih vedno nesebično stopimo skupaj, obenem pa smo za temeljni vrednoti svobode in spoštovanja ter za skupni boljši jutri odgovorni vsi. "Kulturo spoštljivosti, vgrajeno v identiteto Primork in Primorcev, pa danes širimo tudi v politiko."

Praznik po njegovem ni le opomin na izborjene pravice preteklosti, temveč tudi trenutek za razmislek o vrednotah in dediščini, ki jih zapuščamo prihodnjim generacijam. "Poklon Primorski, ključnemu gradniku sodobne slovenske identitete in naših ambicij za vključujočo in strpno družbo," je sklenil v poslanici.

Državna proslava le vsakih pet let

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, državna proslava, kakršna je v sredo zvečer potekala v Avditoriju Portorož, je organizirana le vsakih pet let.

Slavnostni govor na proslavi je imela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Med drugim je dejala, da je praznik posvečen primorskim junakinjam in junakom, klenim borcem proti podjarmljenju, proti raznarodovanju, proti ideologijam, ki ustvarjajo rasne, narodne in etnične neenakosti in proti diktaturi enoumja. "Če jih ne bi bilo, danes ne bi imeli svoje države," je poudarila.

Na proslavi so se med drugim poklonili življenju in delu letos preminulega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.

Dan odprtih vrat v predsedniški palači in podelitev priznanj

Predsednik republike Borut Pahor pa bo v počastitev praznika državljane nagovoril danes. V predsedniški palači bo potekal dan odprtih vrat, Pahor pa bo podelil tudi dve medalji za zasluge. Vlasta Pacheiner Klander jo bo prejela za prevajalsko in literarnoteoretično delo na področju staroindijske sanskrtske književnosti, Primož Krečič pa za neutrudno povezovalnost pri umestitvi novih orgel v koprski stolnici, so sporočili iz urada predsednika republike.