"Z dodatnim obdavčenjem je treba onemogočiti izplačila neupravičenih nagrad in ekscesno nagrajevanje poslovodstev v času finančne in gospodarske krize," je dejal Vili Trofenik (Zares). Hkrati naj bi omogočili, da poslovodstva po načelu solidarnosti s plačilom višjih davkov prispevajo svoj delež k sanaciji krize.

Tako bodo dodatno obdavčeni dohodki članov vodstev družb v posredni ali neposredni lasti države oz. v podjetjih, ki so od države prejela poroštva ali sredstva na podlagi ukrepov za blažitev posledic finančne in gospodarske krize. Davek v višini 49 odstotkov bo treba plačati za plače nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa za tiste, ki presegajo 25.000 evrov letno. Omenjeni dohodi bodo tako obdavčeni s kar 90-odstotno stopnjo, ki je, kot poroča agencija Reuters. med najvišjimi na svetu.

Zakon (predlog so podprli v vseh poslanskih skupinah) bo veljal za dohodke, ki bodo izplačani v obdobju med letošnjim 1. januarjem in koncem leta 2010 oz. do konca davčnega leta, v katerem se iztečejo poroštva in ukrepi za blažitev posledic finančne in gospodarske krize. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Helene Kamnar obravnavani zakon smiselno dopolnjuje že sprejete vladne ukrepe na področju omejevanja prejemkov poslovodstev in nadzornih organov.

SDS z dopolnilom
Kljub podpori predlogu s strani SDS pa v največji opozicijski stranki po besedah Rada Likarja menijo, da bo zakon le delno pripomogel k temu, da si slabi menedžerji ne bi izplačevali pretiranih in mnogokrat moralno spornih nagrad. S predlagateljem se v poslanski skupini SDS-a razhajajo v postavljeni meji za obdavčenje. Zato so vložili dopolnilo, po katerem bi bili dodatno obdavčeni vsi prejemki iz delovnega razmerja, ki presegajo plačo predsednika vlade.

Zvišanje investicijskih olajšav brez večinske podpore
Poleg tega je DZ opravil obravnavo predloga novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katero je skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS) predlagala začasno zvišanje že uveljavljene investicijske olajšave. Poslanci so s 47 glasovi za in 28 proti odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Preiskava gradbenih objektov
DZ pa se je seznanil tudi z zahtevo poslancev SLS-a, SNS-a in SDS-a za uvedbo parlamentarne preiskave politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri vrsti velikih gradbenih investicij. Komisija bo ugotavljala morebitno negospodarno ravnanje pri nakupu in gradnji stanovanjskih objektov Mestne občine Ljubljana, zdravstvenih objektov (pediatrične klinike in onkološkega inštituta) ter objektov Univerze na Primorskem.

Ustanovitev četrte komisije v tem mandatu je po mnenju SDS-a nujna, saj so projekti močno presegli začrtano vrednost investicije. Na drugi strani pa v koaliciji menijo, da je ustanavljanje komisij prepogosto in se uporablja za politično diskreditacijo posameznikov.

Na dnevnem redu tudi novela zakona o zadrugah
Sicer pa je imel DZ na dnevnem redu še predlog novele zakona o zadrugah, ki ga je vlada pripravila v skladu z letom 2003 sprejeto evropsko uredbo. Predlog, ki med drugim uvaja možnost, da posamezniki in pravne osebe iz različnih držav članic ustanovijo t. i. evropsko zadrugo, je DZ sprejel in odločil, da se o predlogu zakona opravi tretja obravnava.

Manj sredstev za politične stranke
DZ je na seji znižal sredstva, ki jih bodo iz državnega proračuna zadnje štiri mesece letošnjega leta prejemale politične stranke. V rebalansu letošnjega proračuna je namreč postavka za sofinanciranje strank znižana za 132.361 evrov na letni ravni. Na podlagi zakona o državni upravi pa so poslanci prenesli nekatera delovna področja med parlamentarnimi odbori.