Med domačimi prejemniki odlikovanj, poznamo jih sicer deset različnih, je posameznikov kar 707, tujih pa 142. Odlikovanih organizacij je tako 122.

Kot je že zapisano, je bilo med letoma 1992 in 2002, ko je bil predsednik države Milan Kučan, podeljenih največ, kar 748 odlikovanj. Njegov naslednik Janez Drnovšek jih je podelil 218, Danilo Türk, ki predseduje le pol leta, pa šest. Štiri, in sicer red za zasluge, je podelil včeraj Lučki Kajfež Bogataj, Heleni Meden Vrtovec, Katarini Venturini in Andreju Škufci.

Tri različne kategorije
Državna odlikovanja so najvišja državna priznanja za izjemne zasluge in dejanja, ki pripomorejo k blaginji Slovenije in se delijo na tri sklope. Najvišje priznanje je častni red svobode. Poznamo zlatega, srebrnega in navadni častni red svobode. Do leta 2004 so ga lahko prejeli vsi, ki so največ pripomogli k razvoju Slovenije, zdaj pa se podeljuje le kot najvišje odlikovanje za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti oziroma z dejanji, povezanimi z osamosvojitvijo.

Osnovni simbol iz zlata
Za častnimi znaki svobode so redovi. Najvišji je red za izredne zasluge, ki predstavlja izjemno delo in zasluge pri uresničevanju suverenosti, blaginje, ugleda in napredka Slovenije na različnih področjih. Za najvišje dosežke se podeljujejo zlati red za zasluge, sledi srebrni red, nato pa navadni red za zasluge. Pri dveh najvišjih redovih je osnovni simbol odlikovanja izdelan iz 14-karatnega zlata.

Lestvico odlikovanj končujejo medalje. Imamo jih tri vrste - za zasluge, hrabrost in častno dejanje. Odlikovanja so sicer sestavljena iz znaka, nadomestnega znaka oziroma zastavice in listine od podelitvi, medalje in redovi pa se razlikujejo še glede na dosežke na treh področjih - civilnem, diplomatsko-mednarodnem in vojaškem ali varnostnem.

21 posmrtnih odlikovanj
Odlikovanje se lahko podeli tudi posmrtno, takih primerov je bilo od osamosvojitve 21, slovenski državljan pa lahko prejme tuje odlikovanje le s soglasjem predsednika Slovenije.

Predsednik odlikovanje lahko odvzame
Če se zgodi, da je odlikovanec pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper človekove pravice, mednardono pravo, varnost države in njeno ustavo, mu predsednik lahko odlikovanje odvzame. Če mu ga pa ne, ga obsojenec med prestajanjem kazni vseeno ne sme nositi.

Sabina Zonta