Minister Dušan Mramor je v komentarju očitkov najprej poudaril, da želi biti pri izjavah zelo previden in da zelo težko poda celovito oceno, saj ni bil del tega procesa. Ob robu zasedanja v Bruslju je poudaril, da se na finančnem ministrstvu ukvarjajo zlasti s sedanjostjo in prihodnostjo, zato imajo zelo malo časa za pregledovanje vseh postopkov za nazaj.

Vendar pa so se tega lotili in na podlagi doslej dostopnih informacij so bili postopki po Mramorjevih besedah ustrezni. Pri tem je izpostavil, da tudi v njegovih pogovorih v Bruslju in s predstavniki Evropske komisije vsi pritrjujejo temu, da drugačna pot kot najprej odpis podrejenih obveznic in potem dokapitalizacija v tistem času ne bi bila mogoča.

"Visok uradnik iz Evropske komisije mi je celo omenil, da ne razume, kaj delamo v Sloveniji. Da bi morali postaviti določenim ljudem vsaj majhne spomeničke, je rekel, ne pa da jih naredimo za kriminalce," je ponazoril minister.

Očitke o pretirani dokapitalizaciji pa je minister komentiral z besedami: "Če se bo izkazalo, da je Slovenija za dokapitalizacijo bank plačala preveč, je to zelo dobro. Če bomo dosegli ustrezno gospodarsko rast, se bo pokazalo, da so banke prekapitalizirane in denar se bo lahko vrnil."

Pretekli pregledi aktive bank in obremenitveni testi so sicer po njegovih besedah pokazali, da je kapitaliziranost Nove kreditne banke Maribor in Nove Ljubljanske banke na meji potrebne.

O tožbah ne razmišlja
Iz omenjenih razlogov minister tudi ne vidi resne osnove za tožbe proti revizijskim hišam, ki so pripravljale analize, na podlagi katerih je bila izvedena sanacija slovenskih bank. Ustreznost teh ocen pa je po ministrovih besedah stvar, ki zadeva vrednotenje prihodnosti. "Ker nismo čarovnice in ne znamo čarati, ne vemo, kaj bo v prihodnosti. Vsaka ocena je stvar percepcij. Trije, ki ocenjujejo, bodo prišli do treh različnih vrednosti," je še dodal.

Kar je po njegovem prepričanju bolj ključno, je to, da se je bančni sistem saniral, da je boniteta Slovenije boljša, da so obrestne mere in pribitki zgodovinsko nizki ter da so s tem pogoji za gospodarstvo in pogoji zadolževanja za državo izboljšani do te mere, da nam dajejo vsi priznanje.

Na vprašanje, ali bi morala Banka Slovenije razkriti vhodne podatke, pa je minister odgovoril, da banka lahko razkriva določene podatke, veliko pa jih je pač skrivnost, in da so za to določeni postopki.