Izboljšanje stanja varnosti prometa je bilo v primerjavi z letom 2016 ugotovljeno pri številu prometnih nesreč ter številu umrlih, hudo poškodovanih in lažje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Število umrlih udeležencev v preteklem letu je bilo celo najnižje v zadnjih 60 letih, so pojasnili na agenciji za varnost prometa.

V letu 2017 je tako na slovenskih cestah umrlo 106 udeležencev cestnega prometa, kar je 24 manj kot v letu 2016. 831 je bilo hudo poškodovanih (19 manj kot v letu 2016) in 6.875 lažje telesno poškodovanih (731 manj kot v letu 2016).

Med umrlimi v prometnih nesrečah je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (32) in motoristov (24), sledijo potniki v vozilih.

"Zabeležili smo izboljšanje pri pešcih in kolesarjih. Policija bo v letošnjem letu posebno pozornost namenila povečanju nadzora ter posebno pozornost za poenostavitev prekrškovnega postopka, saj ta danes predstavlja težavo pri izvajanju učinkovitega nadzora hitrosti na cestah. Poskušali bomo zagotoviti dodatne kadre za nadzor prometa," je povedal vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi (GPU) Ivan Kapun.

"Smo na isti ravni po številu smrtnih žrtev kot pred 60 leti, takrat pa je bilo občutno manj prometa. Po podatkih je stopnja motorizacije (osebna vozila) v letu 2017 kar 43-krat večja kot v letu 1957," je dodal direktor AVP-ja Igor Velov.

Največ nesreč zaradi hitrosti in alkohola
Na AVP-ju so analizirali lanske prometne nesreče po mesecih in med glavnimi vzroki za nastanek prometnih nesreč izpostavili neprilagojeno hitrost, alkohol in nepravilno stran oziroma smer vožnje. "V lanskem letu so bili na naših cestah najbolj ogroženi motoristi, ki vedno bolj precenjujejo svoje sposobnosti in podcenjujejo cesto, ki je ravno v spomladanskih mesecih zaradi peska in še ne segretega asfalta najbolj nevarna," so navedli.

Največ žrtev na slovenskih cestah je bilo v spomladanskih mesecih (marec–maj), saj je v tem času na naših cestah umrlo kar 40 ljudi oz. 38 odstotkov vseh umrlih udeležencev v cestnem prometu v lanskem letu. Poletni meseci (junij–avgust) so bili varnejši kot pretekla leta. Posebej izstopa september, saj je bil mesec z najmanjšim številom umrlih v zadnjem 25-letnem obdobju. Umrl je namreč en udeleženec v cestnem prometu.
AMZS: Pred nami je še veliko izzivov
Tudi v Avto-moto zvezi Slovenija (AMZS) se strinjajo, da "nas opazno zmanjšanje vseh vrst poškodb udeležencev v prometu lahko navdaja z optimizmom". Vendar pa so poudarili, da bi bilo s pravilnim ravnanjem udeležencev število smrtnih žrtev v prometu lahko še veliko manjše. "Kar 35 odstotkov voznikov in 40 odstotkov sopotnikov, ki so lani izgubili življenje v prometnih nesrečah, ni uporabilo varnostnega pasu. Skrb zbujajoč je tudi podatek, da je le desetina med umrlimi kolesarji uporabljala zaščitno čelado," so poudarili v AMZS-ju.

Po njihovi oceni so k izboljšanemu stanju prometne varnosti pripomogle najrazličnejše aktivnosti: ozaveščevalne akcije, izobraževanje voznikov in drugih udeležencev v prometu, program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in nadzor, ki prispeva k umirjanju prometa. "A ravno dejstvo, da bi lahko že z majhnimi spremembami ravnanja bistveno vplivali, če ne k preprečitvi pa vsaj k ublažitvi najhujših posledic prometnih nesreč, nas opominja, da imamo tako država kot nevladne organizacije, ki se ukvarjamo s področjem varne mobilnosti, pred sabo še veliko izzivov," so še zapisali v sporočilu za javnost.