Kjer so prekrški, so tudi kazni. Tako se je človek kot najbolj inteligentno bitje na planetu odločil urejati svoje sobivanje.

Menda velja, da povprečen človek največ prekrškov naredi prav v prometu. Še posebej, če štejemo vse prekrške, tudi tiste najmanjše. Narediti stvari učinkovite in hkrati življenjske, je trd oreh.

"Slovenija se je tega lotila po svoje. Pred 20 leti se je politika, predvsem pa Ministrstvo za promet s svojimi strokovnimi službami odločilo sistematično dvigovati kazni. Danes vidimo, da imamo na papirju zapisane zelo visoke kazni, po drugi strani pa lahko, kakor se je v bližnji preteklosti izkazalo, kupimo celo vozniški izpit,“ pravi Andrej Brglez, avtor oddaje Avtomobilnost, kjer so pod drobnogled vzeli domnevno „policijsko inkasantstvo".

Za voznike in voznice torej ni vprašanje, kaj lahko naredimo za državo, ampak prej, kaj lahko ljudje sami naredimo za boljši promet. Promet smo ljudje.

Bolj kot visoke kazni učinkovito dosledno kaznovanje
"Že samo s tem, ko nas ljudje na cesti vidijo, se lahko njihova vožnja za malenkost umiri, malenkost je počasnejša in tudi pešci so pozornejši. Že s tem smo naredili zelo veliko,“ pravi Urška Lukač s Policijske postaje Ljubljana Bežigrad.

Prof. dr. Dragan Petrovec s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ima svoje mnenje o visokih kaznih za prometne prekrške: "Od visokih kazni si vselej obetamo več učinka, kot ga v resnici prinesejo. Bistveno pomembneje je, da dosledno kaznujemo kršitve, to pa seveda zahteva neko navzočnost policije, torej veliko policistov."

Je dovolj, da se policija samo pokaže?
Kazni niso učinkovite, oziroma bolje rečeno, visoke kazni niso vzgojne. Vse lepo in prav, ampak kazni še nismo znižali, policiste pa tudi še videvamo na mestih, za katera se zdi, da koristijo zgolj pravni državi, manj pa prometni varnosti. Policiste smo kar naravnost vprašali: "Imate policisti normo? Je kakšen znesek, ki ga morate policisti na koncu dneva prinesti v policijsko blagajno?“

Robert Vehovec iz sektorja prometne policije GPU je za oddajo Avtomobilnost dejal: "Policija nima nobenih norm, tudi policisti nimajo nobenih norm. Mi si želimo, da so policisti na mestih, kjer je to pomembno. Če ugotavljajo na nekem mestu kršitve, je treba zoper njih ukrepati.“

Policisti imajo možnost v posameznih primerih prekrškarju izreči samo opozorilo. To lahko storijo ob milejšem prekršku, ob hujših pa ne. "Naša glavna naloga pa je, da na tistem delu ceste promet umirimo, da je prometna varnost dobra in s tem je naš namen dosežen,“ pravi Vehovec.

Kdaj lahko policist izreče zgolj opozorilo?
Za izrek opozorila Zakon o prekrških predpisuje izpolnitev dveh pogojev za to, storjeni prekršek mora biti neznaten , torej pri njem ni nastala škodljiva posledica ali je ta minimalna, hkrati pa mora policist presoditi, da je opozorilo zadosten ukrep glede na storjen prekršek.

Vehovca smo izzvali tudi s kritiko, ki velja v javnosti, da se prometni policisti velikokrat postavijo na tista mesta, kjer je največ prekrškov, da samo pobirajo denar, da so inkasanti. Kako policija določi mesta, kamor se postavi za kontrolo?

"Policija si zagotovo želi, da večino dejavnosti izvedemo na mestih oziroma krajih, kjer ima to najugodnejše učinke na prometno varnost,“ pravi sogovornik in dodaja, da želijo okoli 70 odstotkov dejavnosti izvesti na mestih, ki jih pred tem proučijo z analizami stanja prometne varnosti.

"Tako vse policijske uprave izvajajo samostojne analize, na podlagi teh izsledkov pa policiste tako krajevno kot časovno usmerjamo, da so dejansko na krajih, kjer je to najbolj potrebno,“ pravi in dodaja, da pri analizah mest, kamor postavljajo nadzor, dajejo glavni poudarek prometnim nesrečam oziroma posledicam teh prometnih nesreč.

Tudi sami lahko predlagate, kam naj se policisti postavijo
Če se na nekem odseku ceste pogosto dogajajo prometne nesreče s hujšimi posledicami, je pomembno, da je policija pogosto tam, da se ljudje tega zavedajo in umirijo vožnjo. Tako se prometna varnost na nekem kraju za krajši rok zagotovo izboljša.

Pa lahko mi vozniki sami prispevamo k temu, da se nadzorni policisti postavijo na neko mesto. Kako lahko sodelujemo v tem procesu?

Okoli 30 odstotkov nadzornih točk policija usmerja na predloge občanov ali na predloge lokalnih skupnosti. Nanašajo se predvsem na bližino šol in vrtcev. Občani imajo možnost prek spletne strani policija.si, na zavihku predlagaj prometno kontrolo, enostavno označiti, kje želijo prometno kontrolo, in obrazložiti, zakaj jo želijo točno tam. Aplikacija sama določi enoto, ki je pristojna za to področje.

"Ko dobimo predlog od občanov, se najprej obrnemo nanje, da nam razložijo, zakaj so označili ta kraj kot primeren za policijski nadzor prometa. Nato gremo na sam kraj. Že s svojo navzočnostjo smo na ta način veliko naredili,"" pravi Urška Lukač.

Potrebujemo dolgoročne rešitve
Navzočnost policije na spornih točkah je rešitev za krajši čas. Kako se težave rešujejo dolgoročno? Kako bi lahko spodbudili voznike, da bi vozili previdneje in varneje?

"Po izkušnjah in raziskavah sodeč, opažamo, da je vzgoja ljudi zelo naporen in dolgotrajen proces. Hitre rezultate prinesejo tehnične rešitve, kar pomeni avtoceste, varnostni sistemi, tisto, kar samo po sebi preprečuje hujše kršitve oziroma hujše posledice,“ meni Petrovec.

Pa smo spet pri cestarjih, arhitektih, ki bi morali natančneje predvidevati sile v ovinkih, gradbenikih, ki bi morali položiti kakovostnejšo podlago, in politikih, ki bi se morali bolj zavedati, da kot pravi Petrovec: "Promet odnese točno desetkrat več življenj kot vsako leto vsi umori skupaj.“

V oddaji Avtomobilnost smo preverjali mit, ali so policisti zares inkasanti. Ali stojijo zgolj na tistih mestih, ki jim prinašajo največji dobiček? In pa to, kako gresta policijski nadzor in varnost na cesti skupaj?