"Glede Slovenije Amnesty International že vrsto let izpostavlja nadaljevanje diskriminacije in marginalizacije Romov, nobenih novih korakov ni bilo narejenih glede dolgotrajnih kršitev pravic izbrisanih – te dni mineva že 26 let od začetka izbrisa, prav tako se Slovenija nikakor ne more pohvaliti glede sprejemanja beguncev," je ob objavi poročila Amnesty International (AI) za leto 2017 poudarila direktorica slovenskega AI Nataša Posel in dodala, da so to teme, s katerimi se je AI v preteklem letu v Sloveniji ukvarjal in da to ne pomeni, da v Sloveniji ni drugih kršitev človekovih pravic.

"Leto 2017 je Slovenija sprejela spremembe zakona o tujcih, v skladu s katerimi bi lahko v primeru ocene ogroženosti javnega reda in nacionalne varnosti preprečili vstop beguncem in migrantom ali jih izgnali nazaj, ne da bi obravnavali njihove prošnje za azil in preverili, ali bi z njimi v drugih državah ravnali nečloveško ali slabo. To je v nasprotju z begunskim pravom in s človekovimi pravicami. O skladnosti sprememb zakona z ustavo odloča tudi ustavno sodišče," je še opomnila Poselova, ki tudi meni, da Slovenija ne prevzema pravičnega dela skrbi za begunce, saj nudi mednarodno zaščito majhnemu številu ljudi.

Počasno preseljevanje beguncev v Slovenijo
Počasi poteka tudi preseljevanje v okviru solidarnostnega premestitvenega programa EU-ja iz Grčije in Italije, do septembra 2017 bi morala Slovenija sprejeti 567 prosilcev za azil, do danes pa je bilo premeščenih le 253 ljudi, še poudarja Poselova.

AI v poročilu omenja tudi odločitev Sodišča EU-ja, da je državljan Sirije (sirski begunec Ahmad Šami), ki je zaprosil za azil v Sloveniji, lahko deportiran v prvo državo, kjer je vstopil v EU, torej na Hrvaško. S tem je sodišče podprlo pravilo iz tako imenovane Dublinske uredbe iz leta 2013, ki določa, naj prosilci in prosilke za azil tega iščejo v prvi državi, ki jo dosežejo.

Prav tako so poudarili tudi spremembo zakona o mednarodni zaščiti iz leta 2016, s katero je bila ukinjena enkratna denarna pomoč beguncem s pridobljenim statusom mednarodne zaščite. Številni begunci so tako prvi mesec po pridobitvi statusa ostali brez sredstev.

AI je omenil tudi spremembo zakona o varuhu človekovih pravic, ki slednjemu zagotavlja širši mandat za boj proti diskriminaciji, in ustanovitev Nacionalnega centra za človekove pravice. Okrepljena sta bila tudi mandat in avtonomija zagovornika načela enakosti. Vse to je bilo deležno pozitivnega odziva s strani civilne družbe. Vendar opozarjajo, da bi za večjo učinkovitost protidiskriminacijskega okvirja potrebovali pooblastila za monitoring, izdelavo politik in njihovo izvrševanje kot tudi ustrezna sredstva.

Grozljive razmere v romskih naseljih
Spomnili so tudi, da je komisar Sveta Evrope za človekove pravice lani obiskal Slovenijo in tudi nekatera romska naselja. V svojem poročilu je zapisal, da so razmere grozljive. V romskih naseljih, predvsem na jugovzhodu države, Romi še vedno pogosto živijo brez dostopa do vode, elektrike in brez pravne varnosti nastanitve.

V zvezi s tem smo se v Amnesty International Slovenije oktobra razveselili odločitve ustavnega sodišča, ki je na podlagi primera rušenja doma v nelegalnem romskem naselju Dobruška vas 35 v Škocjanu presodilo, da gradbena zakonodaja ni skladna z ustavo, saj ne vsebuje varovalk glede oblastvenih posegov v pravico do zasebnega in družinskega življenja oziroma pravice do doma. "V dosedanjih postopkih nihče ni niti enkrat pomislil, kaj se bo, denimo, zgodilo s tam živečimi otroki in kako naj končajo osnovno šolo brez doma," je še poudarila direktorica AI-ja.

Vlada, kot navajajo, tudi še ni sprejela celovite strategije razvoja romske manjšine, kot ji je to leta 2015 priporočila državnozborska komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.

Približno tri četrtine romskih političnih predstavnikov je pod vodstvom romskih svetnikov oblikovalo politične zahteve, ki vključujejo takojšnji dostop do osnovnih storitev in infrastrukture ter krepitev njihove politične participacije. Pozivom so se pridružile tudi druge romske organizacije. Oktobra so podobne zahteve predstavili na prvem romskem javnem shodu, še dodajajo v poročilu.

Sovraštvo in strah mečeta senco na globalno politiko
Na globalni ravni AI v poročilu opozarja, da svet razdvajajo grozljive posledice sovražne retorike, ki bi lahko celo vodila v normalizacijo množične diskriminacije marginaliziranih skupin. "Lani je bil naš svet potopljen v krize, pomembni voditelji pa so nam ponujali vizijo družbe, kot bi bila iz nočne more, zaslepljena s sovraštvom in strahom. To je sicer opogumilo tiste, ki širijo sovraštvo, veliko več ljudi pa spodbudilo k prizadevanju za boljšo prihodnost," je dejal vodja AI-ja Salil Shetty in poudaril, da med drugim predsedniki Rusije, Kitajske in ZDA, Vladimir Putin, Ši Džinping in Donald Trump, spodkopavajo pravice milijonov ljudi. "Sovraštvo in strah mečeta senco na svetovno politiko in obstaja le malo vlad, ki se v teh nemirnih časih zavzemajo za človekove pravice," je dodal.

AI v poročilu tudi opozorja, da pomembni voditelji izrabljajo lažne novice z namenom manipulacije javnega mnenja v povezavi z napadi na institucije, ki so zadolžene za nadzor nad oblastjo ter da bo letos verjetno eno izmed glavnih področij ravno boj za svobodo govora in medijev.

Grožnje aktivistom AI-ja
Lani je bilo ubitih tudi na stotine aktivistov, saj so si številne oblasti prizadevale utišati njihove kampanje in obrzdati medije. Veliko vlad pa še naprej preganja aktiviste, med drugim se je AI lani soočil z grožnjami na Madžarskem, prvič pa tudi z aretacijami svojih zaposlenih v Turčiji.

V poročilu tudi še svarijo, da se milijoni ljudi po vsem svetu spoprijemajo z vedno slabšim dostopom do osnovnih potrebščin in storitev, kot so bivališča, hrana in zdravstvena oskrba. Verjetnost, da bodo vzniknili novi nemiri, pa bo večja, če se vlade ne bodo spoprijele z vzroki revščine in neenakosti.

"Mlačen odziv na zločine zoper človeštvo in vojne zločine od Mjanmara do Iraka, Južnega Sudana, Sirije in Jemna kaže na to, da ni pravega voditeljstva na področju človekovih pravic. Vlade po desetletjih težko pridobljenih jamstev brez sramu kazalce obračajo nazaj," je še opozoril Shetty.

Med primeri nazadovanja pa so navedli tudi zatiranje pravice do protestov v Franciji ter poskuse zmanjševanja pravic žensk v ZDA, Rusiji in na Poljskem.