AI, ki je objavil 408 strani dolgo poročilo o kršitvah človekovih pravic po svetu, je leto 2016 opisal kot leto, ko so iskanje grešnih kozlov in vodilo "oni proti nam", sovraštvo in strah prišli v ospredje kot še nikoli po tridesetih letih 20. stoletja, ko se je na oblast v Nemčiji povzpel Adolf Hitler.

"Zaradi novega svetovnega reda, kjer so človekove pravice predstavljene kot ovira za nacionalne interese, je sposobnost spoprijemanja z množičnimi grozodejstvi nevarno majhna, kar odpira vrata za zlorabe, ki spominjajo na najtemačnejše čase človeštva," je po poročanju Al Džazire dejal generalni sekretar AI-ja Salil Šeti.

Amnesty International je med voditelji, "ki širijo strupeno agendo, ki preganja, krivi in dehumanizira celotne skupine ljudi," poimensko izpostavlja predsednika ZDA Donalda Trumpa, madžarskega premierja Viktorja Orbana, turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in filipinskega predsednika Rodriga Duterteja.

"Strupena" retorika, ki jo je uporabljal Trump v predvolilni kampanji, ponazarja "svetovne smernice bolj jezne politike, ki deli," sporoča AI.

Najprej so bili begunci, nato bodo ...
Pomikajo se meje sprejemljivega, opozarjajo v mednarodni nevladni organizaciji. "Politiki brez sramu in aktivno legitimizirajo različne oblike sovražne retorike in politike, ki temeljijo na identiteti ljudi, kot so mizoginija, rasizem in homofobija. Prva tarča so bili begunci, in če bo šlo leta 2017 tako naprej, bodo na muhi tudi drugi."

AI je omenil tudi delitveno propagando v Veliki Britaniji pred referendumom o izstopu države iz EU-ja. Tako je v poročilu omenjen plakat skrajnodesničarske in protipriseljenske stranke Ukip zoper članstvo v Uniji, na katerem so prikazani begunci.

Britanska vlada se je izogibala svoji odgovornosti za svetovno begunsko krizo in je na tisoče ranljivih ljudi porinila v roke tihotapcev ljudi, menijo v AI-ju.

Generalni sekretar AI-ja Šeti je opozoril tudi na položaj v Franciji, ki je po njegovih besedah zlorabila in na "zelo diskriminatoren" način uporabila izredna pooblastila, uvedena leta 2015 po terorističnih napadih. Oblasti so zaprle več kot 600 ljudi, večinoma muslimanov, v hišni pripor, prepovedala pa je več kot 140 protestov.

"Tudi države, ki so nekoč trdile, da branijo človekove pravice na tujem, so zdaj preveč zaposlene z nazadovanjem človekovih pravic doma, da bi druge opozarjala na to," sporoča AI. Čim več držav bo nazadovalo na tem področju, tem bolj tvegamo učinek domin, ki bo voditelje opogumil, da umaknejo uveljavljeno varovanje človekovih pravic, še opozarjajo v nevladni organizaciji.

Letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu analizira "hude kršitve človekovih pravic" v 159 državah leta 2016, tudi v Bangladešu, na Tajskem, v Hondurasu in Mjanmaru, kjer po opozorilih organizacije poteka diskriminacija in pregon ljudstva Rohingja.

Slovenija: Omejevanje pravic beguncev
Poročilo v primeru Slovenije poudarja nekaj pozitivnih novic na področju človekovih pravic, je za Radio Slovenija poročala Snežana Ilijaš. Ta so zapis pravice do vode v ustavo in sprejetje zakonov o partnerski zvezi ter varstvu pred diskriminacijo.

To pa je zasenčilo dejavno prizadevanje za omejevanje pravic beguncev, opozarja Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija, ki izpostavlja sprejetje sprememb zakona o tujcih. "Ta zakon predvideva ukrepe, ki bodo pomenile hude kršitve človekovih pravic, in migrante in begunce obravnava kot varnostno grožnjo."

S podpihovanjem ekonomskih in varnostnih strahov brez ustrezne analize in resnične javne razprave sta bila po mnenju AI-ja Slovenije sprejeta tudi zakon o policijskih pooblastilih in zakon o nadzoru državne meje. Bistvenega koraka naprej pa spet ni bilo na področju pravic Romov, kar je že stalnica v opozorilih AI-ja za Slovenijo, je še poročala Snežana Ilijaš.