"Po mojem mnenju so nujne tri prioritete. Sanacija gospodarstva, skrb za mlade in zdravstvena reforma in verjamem, da se bodo s tem strinjali tudi koalicijski partnerji," je za Sobotno prilogo povedala Bratuškova.
Glede zdravstvene reforme je zatrdila, da se vse štiri stranke zavzemajo za ohranitev dobrega javnega servisa v zdravstvu. A bodo morali zdravstvene storitve razmejiti na javni in zasebni del, in ne tako kot zdaj, ko se oba prepletata. Pregledati bo treba tudi sistem koncesij, je dodal.
Drugo vprašanje, ki ga izpostavlja predsednica vlade, pa je košarica zdravstvenih storitev in dodatno zavarovanje, tretje pa mreža zdravstvenih storitev. "Ne govorim o zapiranju bolnišnic, treba pa se je pogovarjati o njihovi specializiranosti," je dejala in dodala, da podrobnosti o tem še ni. Bratuškova razmišlja, da bi k projektu povabila tudi opozicijo in še dodatne strokovnjake, da bi torej ustanovili poseben svet za spremembe na področju zdravstva.

Osnutek nove koalicijske pogodbe kmalu
Bratuškova je napovedala, da bo osnutek nove koalicijske pogodbe, ki ga pripravlja Pozitivna Slovenija, narejen v kratkem. Potem se mora o vsebini uskladiti še koalicija, predsednica vlade pa meni, da med partnerji ni toliko razlik, kot je videti od zunaj.

Novi imeni za gospodarskega in zdravstvenega ministra bosta sledili šele po uskladitvi o novi pogodbi, večje rekonstrukcije vlade pa ne napoveduje. Tudi infrastrukturni minister Samo Omerzel za zdaj ostaja na svojem položaju, bo pa tudi zanj veljalo, da njegovo podjetje ne bo smelo poslovati z ministrstvom ali družbami v državni lasti, je zatrdila.
Stroške bomo očitno zmogli
Na vprašanje, ali bo Sloveniji uspelo pokriti celotne morebitne stroške sanacije bank, ki znašajo od pet do šest milijard evrov, je premierka odgovorila pritrdilno. Prepričana je, da poroštva za obveznice Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ne bodo unovčena, prav tako naj bi dobro upravljanje premoženja DUTB-ja lahko povrnilo velik del porabljenih sredstev.
Glede Gorenjske banke in Banke Celje, za kateri se ugiba, da ju bo na koncu prav tako morala reševati država, pa Bratuškova meni, da bi lastniki za ti dve banki lahko v pol leta dobili strateškega partnerja. "Pri omenjenih dveh bankah ne gre za tako velike zneske, naj se potrudijo in zadeve rešijo tako, kot jih morajo rešiti odgovorni lastniki," je povedala.

NLB-ja bi se še oklepala
Na vprašanje, ali se strinja z Borutom Pahorjem, da bi morala država prodati vse banke in v večjih deležih, kot je predvideno, je Bratuškova odgovorila, da je bolj zadržana in da bi za zdaj ostala pri sklepu DZ-ja, da se v NLB-ju ohrani 25 odstotkov in ena delnica.
Premierka za zdaj tudi nima razlogov, da ne bi zaupala v trenutna vodstva državnih bank. Edina zahteva, ki jo ima vlada do njih, je po njenih besedah ta, da morajo pri odkrivanju kaznivih dejanj brezpogojno sodelovati. "Če ne bodo sodelovali, bomo kot lastniki zahtevali spremembe," je bila jasna.
Brez dobrih kadrov ne bo šlo
Je pa predsednica vlade znova zatrdila, da zgolj sanacija bank ne bo dovolj in da mora zdaj nujno slediti še sanacija gospodarstva. Pri tem kot ključno vidi razlastitev slabih lastnikov, a mora za zdrava jedra istočasno obstajati dober strateški načrt.
Za prestrukturiranje gospodarstva so po njenem prepričanju potrebni dobri kadri. V ta namen se zavzema za večje odpiranje do tujine in dajanje priložnosti mladim, tako tistim doma kot tistim, ki delajo v tujini.

Kombinacijo domačega in tujega znanja vidi tudi kot jamstvo, da bosta prestrukturiranje slabih bančnih terjatev in naslednja faza privatizacije potekala pregledno in v dobro skupnosti. Premierka je prepričana, da se bo Slovenija v 2014 tudi uradno izvila iz recesije. "Seveda pa to ne pomeni takojšnjega olajšanja in boljšega življenja ljudi," je sklenila.