Pregon korupcije in gospodarskega kriminala je prioriteta: za vlado, policijo, tožilstvo in sodstvo. Vlada in sodstvo sta to opredelila tudi v zavezi, ki sta jo podpisala spomladi. Zdaj naj bi podoben dokument vlada podpisala tudi s tožilstvom. Kjer pa imajo glede tega nekaj pomislekov.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je po zadnjih preiskavah korupcije v zdravstvu zagotovila: "Dajem javno zavezo organom, ki se s tem ukvarjajo, da če potrebujejo dodatna finančna sredstva, dodatne zaposlene, bo vlada to absolutno poiskala."
Nove sile
Ključna točka zaveze med vlado in tožilstvom so prav kadri. Tožilstvo naj bi v prihodnjih dveh letih dobilo 14 novih tožilcev, 40 strokovnih sodelavcev in 15 pripravnikov. Zaveza ponuja tisto, kar bi že morali imeti, poudarja generalni državni tožilec Zvonko Fišer. "Ne vidim potrebe, k čemu še bi morali zavezovati tožilstvo. S 70-odstotno zasedbo, ki jo imamo, smo dosegli precej," dodaja.

Drugače pa je s specializiranim tožilstvom. To nujno potrebuje kadrovsko in finančno injekcijo, poudarja Fišer. "To se pravi, da se bodo lahko ukvarjali z bankami v večjem obsegu kot doslej. Da bodo lahko, recimo, zdaj sem pogrošno aktualističen, obvladovali tudi kazniva dejanja, ki bodo skoraj zanesljivo izšla iz hišnih preiskav v zdravstvu. In vse drugo, kar že tako ali tako počno – Teš in vse drugo," pojasnjuje.
Če bo odločitev zdaj, bo še vedno trajalo
Samo tako bi prispevali k boljšemu delu tožilcev. A to zahteva hitro reakcijo: "Če se zdaj odločimo zanjo, bo trajalo nekaj mesecev, da dobimo nove tožilce. In ti novi tožilci bodo začetniki," poudarja.

Fišerja tudi moti, da je v osnutku zaveze predvideno, da bi moralo tožilstvo o svojem delu poročati pravosodnemu ministru. Zakon o tožilstvu zdaj predvideva le poročanje državnemu zboru. Podpis zaveze za zdaj torej še visi v zraku.