Poslanci DZ-ja ob iztekajočem se mandatu večinoma niso naklonjeni sprejemanju novih ali prenovljenih zakonov po hitrem postopku. Zato je odpadla tokratna seja DZ-ja. Veliko dela na račun izrednih sej imajo državni svetniki, saj je bila v manj kot v mesecu dni sklicana že druga izredna seja državnih svetnikov z enakim razlogom – glasovanje o vetih na predlagane zakone.

Uspešni veti na zakone
Državnemu svetu sicer le redko uspe, da prepreči sprejetje zakona z vetom. Toda ob koncu tokratnega poslanskega mandata je nadpovprečno uspešen. Tako mu je z vetom uspelo preprečiti liberalizacijo športnih stav, saj je novelo zakona o igrah na srečo drugič podprlo premajhno število poslancev. Podobno usodo bo, kot kaže, doživela novela zakona o nepremičninskem posredovanju, na katero je bil prav tako izglasovan veto. Poslanci je, kot kaže, ne bodo znova potrjevali.

Interesi državnih svetnikov
Ob tem je zanimivo, da so pod predlogi za veto prvopodpisani državni svetniki, ki so posredno ali neposredno povezani z zakonskimi predlogi. Prvopodpisani pod vetom na novelo zakona o igrah na srečo je bil državni svetnik Boris Šuštaršič, predstavnik socialnega varstva v DS-ju. Med drugim je predsednik nadzornega sveta Loterije Slovenije.

Zahtevo za veto na zakon o nepremičninskem posredništvu je prvi podpisal državni svetnik Mitja Gorenšček, predstavnik delodajalcev. Gorenšček je izvršni direktor gospodarske zbornice (GZS), v okviru katere deluje zbornica za poslovanje z nepremičninami, ki je nasprotovala predlaganim zakonskim spremembam.

Dve pobudi sicer nista uspeli. Državni svet je s sedmimi glasovi za in 23 proti zavrnil predlog za odložilni veto na novelo zakona o kmetijstvu. Prvopodpisana je bila predsednica uprave trgovinske zbornice Marija Lah, sicer predstavnica delodajalcev v DS-ju.

Tesneje je bilo pri predlogu veta na novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih (12 glasov za, 15 proti), kjer se zdi, da je zanj poskrbela kar sama vlada, saj je k predlogu za veto spodbudila svetnika iz vrst lokalnih interesov Igorja Velova, sicer direktorja agencije za varnost prometa.

Kot je pojasnil ob predlogu veta, je bilo iz dopisa ministrstva za finance razvidno, da bodo dodatna potrebna sredstva za socialno pomoč vzeta iz namenskih sredstev za cestno oziroma prometno infrastrukturo, in sicer najmanj v vrednosti 35 milijonov.

"Poudariti želimo, da se na tak način preusmerjajo sredstva, ki so namenska, in opozarjamo, da so se pred leti v času finančne krize prav tako prerazporejala sredstva s postavk v proračunu, namenjenih vzdrževanju, obnovi in novogradnji cestne infrastrukture, na druge proračunske postavke. To je bil tudi eden glavnih vzrokov za poslabšanje prometne varnosti in posledično visoke številke umrlih na naših cestah. Tega si ne želimo in ne dovolimo več," so zapisali v predlogu za veto.

Socialna pomoč kot del lokalnih interesov
Poleg Velova je zahtevo za veto podpisalo še pet svetnikov iz vrst lokalnih interesov, in sicer SDS-ovi svetniki Dušan Strnad, Franc Golob in Bogomir Vnučec, SLS-ov Marjan Maučec ter ljubljanski podžupan Dejan Crnek. Med podpisniki pa so še trije predstavniki delodajalcev Jože Smole, Igor Antauer in Mitja Gorenšček, predstavnik kmetov Branko Tomažič in Boris Šuštaršič.

Lovke politike v državnem svetu?
Dvig socialne pomoči je želelo preprečiti kar nekaj svetnikov, ki so izvoljeni kot predstavniki lokalnih interesov. Nekdanji predsednik državnega sveta (med letoma 2002 in 2007) Janez Sušnik, zdaj predsednik zveze društev upokojencev (ZDUS), ob tem poudarja, da je politika dobila "premočne lovke v državnem svetu". "Državni svet bi moral biti korektiv v pravem smislu, vendar je v rokah politike. Še posebej močan vpliv imajo opozicijske stranke," pravi in dodaja, da je veto v državnem svetu le redkokdaj pobuda samih svetnikov, saj gre po navadi za predlog neke interesne strani, ki meni, da bi bilo dobro uveljaviti veto.

"Veto je trenutno še vedno edino učinkovito orožje DS-ja, drugih pristojnosti nima," pravi. Vendar so svetniki po navadi precej neuspešni z izglasovanimi veti na zakone. Kot se spominja Sušnik, je bilo v njegovem mandatu izglasovanih več kot 20 vetov, vendar poslanci le v dveh primerih niso znova izglasovali zakonov.

Kakšno bo prihodnost DS-ja?
Lik in delo državnega sveta sta bila v preteklosti že nekajkrat predmet pomislekov, ali ga Slovenija sploh potrebuje. Eden glavnih akterjev na letošnjih državnozborskih, če gre verjeti anketam, Marjan Šarec je med programskimi cilji svoje stranke LMŠ napovedal ukinitev državnega sveta. To je bila pred leti tudi ideja politika, ki je že povsem izginil s slovenskega političnega prizorišča, Gregorja Viranta.

Leta 2012 so štiri tedanje koalicijske stranke SDS, Lista Virant, DeSUS in NSi v parlamentarno proceduro vložile predlog spremembe ustave za ukinitev državnega sveta. Vendar njihovega predloga nista podprli dve tretjini vseh poslancev.

Nekdanji predsednik DS-ja Šušnik pa je v preteklosti izpostavil, da je sestava državnega sveta v današnji obliki že preživeta. Za državni svet pa bi bile po njegovem mnenju bolj kot elektorski način primerne neposredne volitve, s čimer bi državljani pridobili bistveno večji vpliv na zastopstvo v DS-ju.

"Volitve z elektorji so kupčkanje, lobiranje, to niso prave volitve," pravi in še dodaja, da DS v sedanji obliki ne dosega spoštovanja in nima vrednot, ki bi jih moral imeti kot nepolni drugi dom parlamenta.