Sorodna novica V predsedniško tekmo tudi Anže Logar: Lahko ponudim aktivno držo predsednika

Po javnih napovedih treh kandidatk, da bodo vstopile v predsedniško tekmo – Nataše Pirc Musar, Marte Kos in Nine Krajnik –, je postalo danes uradno, da se bo za položaj predsednika potegoval tudi Anže Logar, zunanji minister v zadnji vladi Janeza Janše in vidni član vodstva SDS-a. V Odmeve so bili povabljeni vsi štirje, odzvala sta se Logar in Krajnikova. Spraševala je Rosvita Pesek.

Doktor Logar, kakšen signal nam pravzaprav dajete? Vi ste zelo izpostavljen član vodstva SDS-a, bili ste zunanji minister. Kandidirali boste s podpisi in prvopodpisana bo vaša nekdanja kolegica, ki pa je stranko zapustila, gospa Romana Jordan. Kaj nam pravzaprav želite povedati?
Anže Logar: Gospa Romana Jordan ni zapustila stranke. Podpise pa zbiram iz enega preprostega razloga. Namreč, to kampanjo sem zasnoval predvsem na stiku z volivkami in volivci. Tudi sama organizacija kampanje ni okostenela postavitev, ampak na neki način variabel, ki se prilagaja dejanskim trenutnim razmeram. Mojo kampanjo želim nekako predstaviti v neposrednem stiku z volivkami in volivci, da bom prek zbiranja podpisov ta pristen stik prenesel nazaj v samo kampanjo. In mislim, da je v tem času, ko se v Sloveniji srečujemo s polno delitvami, ravno ta inkluzivnost vseh različnih pogledov najpomembnejši dejavnik, ki bo v prihodnosti Sloveniji omogočil, da bo izkoristila vse potenciale, ki jih ima.

Sorodna novica Jordanova: Ostajam v SDS-u, saj še vedno verjamem v vrednote, ki jih predstavlja

Da ne bo kakšne napačne informacije. Gospa Jordan se je od vodstva nekoliko oddaljila, a ne?
Anže Logar: Drži, da se je oddaljila. Je pa še vedno članica stranke.

Imate 46 let, izjemno zanimivo politično kariero. Ni morda malo prezgodaj za naskok na funkcijo, ki je do zdaj sodila v izključno domeno samo, pogovorno rečeno, levih političnih prvakov?
Anže Logar: V politiki vedno nekaj časa pravijo, da je prezgodaj, potem pa pravijo, da je prepozno. Kdaj je tisti pravi trenutek za posamezno funkcijo, je stvar osebne ocene. Lahko rečem, da izzivi, ki so pred nami, terjajo izkušnje z vidika izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Hkrati terjajo široko poznavanje mednarodne politike in mrežo stikov, ki sem si jo uspel postaviti v času ministrovanja z nekim turbopogonom srečevanja s kolegi zunanjimi ministri. Mislim, da je to tisto, kar posebej v teh turbulentnih časih Slovenija potrebuje. S svojim preteklim delom kot minister in tudi kot poslanec pa sem tudi dokazal, da znam povezovati in da se maksimalno trudim, da dobim soglasje na tistih pomembnih točkah, ki so pred nami.

Sorodna novica Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega

V primerjavi z doktorjem Logarjem ste vi veliko večja neznanka, doktorica Krajnik. Ob vas smo videli doktorja Petra Jambreka, podpira vas Tone Jerovšek, podpira vas Vili Kovačič, podpira vas Sebastjan Jeretič, ki je bil ob ministru Počivalšku. Analitik Maksuti pa pravi, da ste projekt skrajne desnice. Čigav projekt ste?
Nina Krajnik: V prvi vrsti ocenjevati delo nekoga po delu drugih je vedno na neki način morda nepravično ...

Sorodna novica Veliko slavje Gibanja Svoboda: "Ljudje si želijo svobode - to bodo dobili"

... Saj veste, s kom se družiš, v tisti jati letiš, imamo Slovenci en pregovor.
Nina Krajnik: Ja, morda tudi za kakšne komentatorje to seveda zelo dobro velja. Bi pa rekla, da sem projekt tistih, ki si pravzaprav prizadevajo za nekaj izjemno pomembnega, kar je na kocki v tem trenutku v Sloveniji. In to je branjenje ustavne demokracije. Smo v trenutku, kjer smo na podlagi preteklih volitev lahko videli izjemen zasuk in izjemno pridobitev moči ene politične strani v Sloveniji. In ni zdravo, za demokracijo ne nazadnje, da ima ena politična opcija pravzaprav v rokah vse vzvode moči. In moja – bom rekla – funkcija, moja naloga, moja želja, je braniti ustavno demokracijo pred tem, da se v Sloveniji zgodi neka izjemna dominacija ene politike nad drugo. Ta prepričanja, verovanja seveda delim s svojimi somišljeniki tako z leve kot z desne politične opcije. Razumem pa, da v Sloveniji, ko se ne more nekoga umestiti – Slovenija je, kot vemo, izjemno kolektivististična družba – zelo radi nekoga spravljamo v neke kolektivne entitete in tako dalje. In če mu tega ne moremo pripisati, lahko nastopi neki strah, in potem se pojavljajo raznovrstne mogoče oznake, izjemno krivične, izjemno diskriminatorne glede na moje dosedanje delo, seveda tudi načela, ki jih zastopam. Psihoanaliza je bila vedno tisti steber, ki poudarja opolnomočenje vsakega posameznika ne glede na njegovo politično prepričanje. In samo tako imamo lahko pozneje zdravo demokracijo.

Potem bomo pa zdaj naredili tako, da ne bomo nič predalčkali, ampak postavili nekaj konkretnih vprašanj in pričakujemo tudi konkretne odgovore. Gospa Krajnik, rekli ste: če nismo skupaj v časih krize, nismo skupaj nikjer. Če smem dodati, torej nismo skupaj nikjer, ker v tej krizi, zadnji, ki je bila, torej epidemična, smo se vedno razdelili. Obstajali sta dve Sloveniji. Če rečem zelo pogovorno, vladna in opozicijska. V kateri ste bili vi?
Nina Krajnik: Sama nikoli nisem bila članica nobene politične stranke. Zato tudi na politiko gledam s perspektive vsakega posebej ...

... Ampak z eno ste se bolj ali manj strinjali. S katero?
Nina Krajnik: Težko rečem. V bistvu v tem konkretnem vprašanju, na katero stran, ker to je, bom rekla ...

... Radi bi vas pobližje spoznali, doktorica Krajnik.
Nina Krajnik: Moja stališča so seveda tudi širše politično jasna. Jaz sem absolutno kritična do kapitaloparlamentalizma levih privatizerjev v Sloveniji, ki držijo določene vzvode, tako medijske kot sodne, zakonodajne, politične, večkrat v svojih rokah. In v tem absolutno podpiram kakršno koli spremembo in mislim, da je vlada Janeza Janše zelo kvalitetno in dobro ravnala v času pandemije. To ni samo nujno moje politično prepričanje, ampak so tudi neki sami dokazi.

Sorodna novica Pahor: Devetkrat zapored sem dobil mandat ljudi in skušal sem jim služiti po svojih najboljših močeh

Kdo od štirih dosedanjih predsednikov Republike Slovenije je najbližje vaši predstavi o tem, kako bi funkcijo vodili vi?
Anže Logar: Mislim, da je zadnji, aktualni predsednik, gospod Pahor najbolj investiral svoj politični kapital in napor v iskanje tega soglasja. Tudi tedaj, ko je bilo največ delitev, je poskušal vendarle te silnice povezovati. Mislim, da je to pomembna iniciativa, ki jo je treba nadgraditi.

Sorodna novica Pahor: Slovenska vojska sposobna obraniti Slovenijo

Na dveh področjih ima prihodnji predsednik republike dokaj pomembno vlogo. Eno je, ko je vrhovni poveljnik oboroženih sil, drugo pa tudi na področju zunanje politike. Kaj boste storili, če boste izvoljeni in boste na mizo tudi naslednja leta dobivali poročilo od Slovenske vojske, v katerem bo pisalo, da je nezadostno pripravljena na vojaški spopad? To se je zadnjih deset let dogajalo.
Anže Logar: Ja, to se je dogajalo do prejšnje vlade, ko je sprejela poseben zakon, kjer je več kot 700 milijonov evrov namenila za dodatne investicije v obrambne sisteme. Mislim, da je to prvi pomemben premik, ki tudi na neki način predsedniku republike olajša poročilo, ki ga potem dobi na mizo.

Sorodna novica Stoltenberg: "Ukrajina lahko računa na nas, dokler bo to potrebno."

Ampak verjetno bo še kar kakšno leto nezadostno ali pa zadostno stanje.
Anže Logar: Kot veste, na zadnjem vrhu v Madridu je bila dana obljuba do leta 2024 – ne govorimo več o 2026, 2027 – ampak dva odstotka do leta 2024. In potem dva odstotka plus. Jaz sem vesel, da se je predsednik vlade, čeprav je predhodno govoril popolnoma drugače, tokrat zavezal k izgradnji dodatnih bataljonskih skupin v točki devet skupne deklaracije madridskega vrha in v točki 19. za dodatne investicije v vojsko. Mislim, da mora aktualna vlada te obljube izvršiti. Če jih bo izvršila skladno s časovnico, kot jo predvideva madridski memorandum, mislim, da bodo ocene bolj pozitivne.

Sorodna novica Tihi dogovor o Piranskem zalivu: Območje skupnega ribolova in razveljavitev vseh kazni?

Arbitražno sodišče je mejo med Slovenijo in Hrvaško določilo. Na papirju je določena, v naravi ni določena. Ali bi morala Slovenija kaj narediti, kaj premakniti? Ali naj čaka, da Hrvaška morebiti nekoč bo, morebiti pa tudi ne bo te meje udejanjila v praksi?
Nina Krajnik: Moje stališče absolutno je, da Slovenija mora zavzeti neki čvrsti položaj znotraj tega in nadaljevati ta pogajanja, tako kot jih je takrat pravzaprav začela. Seveda ohranja dobrososedske odnose. To je ključno zlasti v času krize, tudi mednarodne, ki se nam obeta. Ampak ne nazadnje, branjenje slovenskih stališč. Jaz sem v tistem času, ko so pravzaprav ta pogajanja tudi med Hrvaško in Slovenijo bila, sodelovala na danskem veleposlaništvu kot svetovalka danski ambasadorki glede razumevanja tovrstnih vprašanj. Vidim, kako težko je včasih v mednarodni politiki, morda v nekem drugem kontekstu, to predstaviti. Vsekakor pa mislim, da Slovenija znotraj tega mora vztrajati pri svojih stališčih. Seveda v nekem duhu tudi sprave in aktualnih možnosti, ki še vedno obstajajo za to.