Sodišče EU-ja je tako presodilo, da je Slovenija z enostranskim zasegom dokumentov med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije leta 2016 kršila načelo nedotakljivosti arhivov. Ker ni ustrezno sodelovala z ECB-jem, da bi odpravila protipravne posledice te kršitve, je kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z Unijo.

Glede stroškov, povezanih s sodbo, bo v skladu z ustaljeno prakso in kljub drugačnemu izreku sodbe vsaka stran nosila svoje stroške, so zapisali na pravosodnem ministrstvu.

"Zdaj je na potezi tožilstvo, ki bo moralo sodbo natančno preučiti in sprejeti ustrezno odločitev. Glede na to, da je v sodbi sodišče jasno zapisalo, da ne vidi ovir za zaseg dokumentov, ki niso povezani z delovanjem evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (ECB), in da preiskava tožilstva ni usmerjena v pristojnosti centralne banke, povezane z delovanjem sistema ali ECB-ja, menimo, da sodba ne bi smela bistveno vplivati na konkretni nacionalni kazenski postopek," so na ministrstvu za pravosodje zapisali v odzivu na danes objavljeno sodbo Sodišča EU-ja. Pritožba v tej zadevi ni mogoča, so spomnili in dodali, da konkretnega roka za izpolnitev obveznosti ni. "Na ministrstvu za pravosodje pa menimo, da je treba sodbo v skladu z načelom vladavine prava čim prej izvršiti," so poudarili.

Slovenijo lahko doletijo finančne sankcije

Če Slovenija ne bi izvršila sodbe, bi lahko Evropska komisija začela nov postopek, ki bi se znova končal s sodbo, ki bi lahko vsebovala tudi finančne sankcije, so povzeli. Če bi namreč komisija ocenila, da članica ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva naložitev denarnih sankcij.

Na ministrstvu za pravosodje so nadaljevali, da natančnejših stališč do same sodbe zdaj še ni mogoče podati, saj je treba sodbo najprej natančno preučiti. "V vsakem primeru gre za precedenčno sodbo, ki je pravno opredelila arhive EU-ja in bo enako veljala za vse države članice," so poudarili.

Evropska komisija je v tožbi, vloženi aprila 2019, ugotovila kršenje nedotakljivosti arhivov ECB-ja in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB-ja v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank. Slovenija je v skladu s sodnimi odločbami slovenskih sodišč vse očitke zavračala.

Trstenjakova: Kazen je lahko tudi 100 milijonska

Posledice odločitve je za TV Slovenija pojasnila Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka luxembourškega sodišča. Odmeve je vodila Rosvita Pesek.

Je suverenost držav EU-ja po tej sodbi res zelo omejena? "Res je, da današnja sodba res vpliva na suverenost držav članic v razmerju do ECB-ja, vendar pa moramo vedeti, da so se države članice s tem, ko so vstopile v EU, odpovedale delu svoje suverenosti. Tudi druge države, ko jim nekaj ne ustreza v pravnem sistemu EU-ja, se sklicujejo na suverenost. Ko je treba spoštovati načela pravne države, ko je treba prevzeti obveznost, npr. migrante. Poudariti moram, da se Sodišče EU-ja glede ECB-ja večkrat izrecno strogo postavi na stran centralne banke. Spore smo že imeli glede latvijskega guvernerja, tudi z nemškim ustavnim sodiščem. Treba je upoštevati, da se je poseg v suverenost zgodil zaradi spoštovanja pravne države. Pravno državo je treba spoštovati. Tudi tukaj velja, spoštovanje aktov EU-ja je spoštovanje pravne države."

Kaj bo zdaj morala narediti Slovenija? "Sodišče EU-ja je v celoti ugodilo tožbi EK-ja, torej, Slovenija mora odpraviti kršitev, to pomeni, izročiti dokumente, ki jih je neupravičeno zasegla. Prva sodba je vedno ugotovitvena, torej brez finančnih sankcij, če Slovenija tega ne bi naredila, pride lahko do druge tožbe, kjer so lahko zelo visoke finančne sankcije, tudi 100-milijonske, že imamo takšne primere," je odgovorila Trstenjakova.

Očitek Sloveniji je dvojen. Prvič, da smo kršili nedotakljivost arhivov ECB-ja in drugič obveznost lojalnega sodelovanja z EU-jem. "Da, to načelo lojalnega sodelovanja se vedno zahteva od držav članic. V tem primeru se nam kršitev tega načela očita v odnosu do ECB-ja, ker neupravičeno nismo izročili dokumentov. Slovenija sama ve, da je treba to načelo spoštovati, saj se je v tožbi v zvezi s Hrvaško sama sklicevala na to načelo, sama je očitala kršitev tega načela," je v Odmevih pojasnila Trstenjakova.

Tožilstvo: Izjemna omejitev suverenosti držav

Stališče Sodišča EU-ja v sodbi glede arhivov ECB-ja do pojma arhivi Unije bo imelo po oceni specializiranega državnega tožilstva velik vpliv na prihodnje kazenske preiskave, ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih članicah EU-ja. "Stališče predstavlja izredno omejitev suverenosti držav članic pri preiskovanju kaznivih dejanj," so ocenili za Finance.

"Po sodbi se pojem arhivi Unije razširja na vse vrste dokumentov in nosilcev podatkov, ki jih izročijo ali prejmejo subjekti in institucije EU-ja ter z njimi povezani subjekti, torej tudi nacionalne institucije posameznih držav. Navedeno pomeni, da bodo deležne enakega varstva privilegijev in imunitete kot Evropska centralna banka (ECB) in Banka Slovenije tudi druge nacionalne institucije, ki so prejemniki takšnih dokumentov in nosilcev podatkov," so odgovor Specializiranega državnega tožilstva RS povzele spletne Finance.

Sodbo bodo natančno proučili, so napovedali za časopis in ob tem poudarili, da jo bodo v celoti upoštevali, in to enako, kot so v obravnavani zadevi do zdaj upoštevali odločitve slovenskih sodišč. "Pojasnjujemo, da sta policija in tožilstvo pri zasegu in preiskavi dokumentov Banke Slovenije ravnala na podlagi odredbe, ki jo je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani," so zapisali.

Odziv premierja Janše

V kabinetu predsednika vlade so dejali, da sodbe ne bodo komentirali. Premier Janez Janša pa je na svojem profilu na Twitterju zapisal: "Zlorabili so državne institucije za zamenjavo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca. Ko smo z Evropsko komisijo dogovorili možnost poravnave, so zagnali vik in krik. Zdaj bodo pa vsi ostali krivi, le Franci Perčič, tožilstvo in nekdanji mojstri na Nacionalnem preiskovalnem uradu ne."

SMC

V SMC-ju odgovora na to, katere dokumente iz arhiva Unije bodo morali slovenski organi pregona po sodbi Sodišča EU-ja glede arhivov ECB-ja vrniti, v tem trenutku nimajo. "Pričakujemo, da napaka slovenskih organov pregona ne bo onemogočila nadaljevanja kazenskega pregona, ki si tudi glede na izsledke Računskega sodišča zasluži končni epilog," so zapisali.

"V poslanski skupini SMC-ja smo sodbo Sodišča EU-ja proučili in jo bomo skladno z načelom vladavine prava spoštovali. Ne glede na to pa je treba pretehtati posebnost tega primera in tudi obrazložitev, ki jo je podalo Sodišče EU-ja. Po naši oceni iz sodbe ne izhaja, da sodišče guvernerjem nacionalnih bank, ki so člani sveta Evropske centralne banke (ECB), priznava neobstoj odgovornosti za svoja dejanja," so še dodali.

NSi

Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat pa je ocenil, da je bilo porazov Slovenije na Evropskem sodišču za človekove pravice v sredo, Sodišču EU-ja danes in številnih drugih, denimo glede terana in s Hrvaško v takšni ali drugačni obliki, dovolj. "Vidi se, da v Sloveniji ni znanja o evropskem pravu," je dodal.

Odločitev Sodišča EU-ja glede arhivov ECB-ja so sicer po njegovih besedah pričakovali, čeprav si je premier Janez Janša na začetku mandata prizadeval pri predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, da bi komisija tožbo umaknila. "Ni bil uspešen," je dejal in dodal, da "je čas, da razumemo, da imamo skupno evropsko valuto in da smo del evrskega sistema".

SD

"Odločitev Sodišča EU-ja spoštujemo," so sporočili iz SD-ja, kjer so poudarili, da je ta pomembna v delu, ki dovoljuje uporabo tistega dela zasežene dokumentacije Banke Slovenije, ki ni povezan z Evropsko centralno banko (ECB): "To je bil namreč ključni interes Slovenije, ki omogoča uveljavljanje odgovornosti za potek bančne sanacije."

SD pa preseneča široko zastavljeno razumevanje arhivov in imunitete ECB-ja in EU-ja. Pojem arhivi Unije namreč sodišče razume kot vse dokumente, ki so jih ustvarili ali prejeli institucije, organi, uradi ali agencije Unije oz. njihovi predstavniki ali uradniki med opravljanjem svojih funkcij in ki se nanašajo na dejavnosti teh subjektov ali so povezane z izvajanjem njihovih nalog, so povzeli. Ob tem so ocenili, da tako široka razlaga utegne v prihodnje otežiti uveljavljanje odgovornosti oblasti, če so te povezane z odločitvami na evropski ravni. "Menimo, da to ne bo prispevalo k odgovornosti in transparentnosti oblasti do državljank in državljanov," so še poudarili.

SAB

Predsednica SAB-a Alenka Bratušek je dejala, da je Slovenija s tem, ko je šla v EU, podpisala, da bo spoštovala pravni red EU-ja, Evropske komisije in ECB-ja. "Dejstvo je, da ima ECB poseben status," je dodala in menila, da kaže, da so naši organi nekaj v povezavi s tem naredili narobe: "Želim si, da zaradi te napake ne bodo padli vsi odprti postopki."

LMŠ

Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je menil, da so te "zadeve že ves čas takšne, kot so, ter da se vlečejo in se bodo vlekle v prihodnje", medtem ko koordinator Levice Luka Mesec sodbe ni želel komentirati, ker z njo še ni seznanjen.