Po besedah zgodovinarke Tamare Griesser-Pečar je v noveli zakona o arhivih najspornejša določba, ki izenačuje storilce in žrtve, saj predvideva zaščito osebnih podatkov nosilcev javnih funkcij nekdanje totalitarne države. S tem je onemogočen dostop do gradiva, ki vsebuje te podatke, novela pa da ne ščiti nekdanjih nasprotnikov enopartijskega režima, pač pa tiste, ki so jih preganjali, je prepričana.

Raziskovalec in publicist Igor Omerza pa je na posvetu spomnil na uničenje arhivov Udbe leta 1990, 24 let pozneje pa novela arhivskega zakona po njegovih besedah "močno otežuje vpogled v tiste udbovske ostanke, ki so preživeli ta uničevalni cunami".

Da je pot do resnice o polpretekli zgodovini s to novelo otežena, je prepričan tudi arhivski svetnik in nekdanji direktor Arhiva RS Vladimir Žumer. Pri sporni določbi o anonimizaciji občutljivih osebnih podatkov po njegovem mnenju sploh ne gre za anonimizacijo, pač pa za prekrivanje podatkov.

Proti noveli so se izrekli tudi v stranki Zeleni Slovenije, kjer menijo, da je brisanje spomina v interesu tistih, ki imajo slabo vest. "Nove zakonodaje, povezane z arhivi in arhivskim gradivom, Slovenija v tem trenutku ne potrebuje," so zapisali. Andrej Čuš, sin predsednika Zelenih Slovenije Vlada Čuša, je sicer poslanec SDS-a in predsednik Slovenske demokratske mladine.

Najbolj odprti v Evropi, pravi Grilc
Minister za kulturo Uroš Grilc pa je na današnji novinarski konferenci znova ponovil, da arhivska novela, ki bo predmet nedeljskega referenduma, prinaša najbolj odprte arhive v evropskem prostoru.

To je utemeljil tudi s primerjavo dostopa do arhivov v drugih državah. V Nemčiji lahko po njegovih besedah gradivo nekdanje službe državne varnosti (Stasi) zaprejo na podlagi odločitve ministra za notranje zadeve. Nemški zakon vsebuje tudi t. i. klavzulo obveščanja, po kateri lahko "relevantni politični funkcionarji" raziskovalcem prepovejo vpogled v gradivo, ki se nanaša nanje.

Na Poljskem lahko minister za obrambo, direktor obveščevalne agencije ali direktor agencije za notranjo varnost iz razlogov državne varnosti zaprejo določeno gradivo. Poleg tega lahko posamezne osebe, ki jih je spremljala tajna služba, določijo, da je gradivo, ki se nanaša nanje, zaprto za nedoločen čas, je pojasnil Grilc.

Sova dala še zadnje tekoče metre gradiva
Najbolj liberalen dostop imajo na Češkem, kjer je brez omejitev dostopno vse gradivo. A Grilc je na to dodal: "Res je, na Češkem ti pokažejo vse, razen tistega, česar ti ne pokažejo. Zakon namreč daje pristojnost arhivu varnostnih služb, da zaradi varnosti ustavne ureditve, državne varnosti ali večjega ekonomskega interesa države tudi pri gradivu brez oznake tajnosti prosilcu zavrne dostop do gradiva."

Grilc je še poudaril, da novela, ki bo predmet referenduma, za raziskovalce (ti imajo lahko namreč z dovoljenjem arhivske komisije vpogled v neanonimizirane dokumente) ne bo zahtevala formalnega statusa raziskovalca. Tako se bo za raziskovalca štel vsak, ki bo komisiji le predložil ustrezen elaborat raziskave. Grilc pa je povedal še, da je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) arhivu pred kratkim predala še zadnji tekoči meter gradiva, ki je nastalo pred majem 1990.