Bajram je in pri babici Esmi Ferizović potekajo še zadnje priprave na prihod gostov. Soseda Sadeta Avdić je tudi letos Esmina glavna pomočnica. Medtem ko Esma melje svežo bajramsko kavo, Sadeta pripravlja zadnje hurmašice. "To je tradicionalna bosanska slaščica. Potrebujemo maslo, smetano, jajca, sladkor in moko. Orehe dam v nadev in polovičke jedrc na vrh," pojasnjuje Sadeta.

Bogato obložena bajramska miza je nagrada po 30-dnevnem postu. Zato je na njej veliko slanih in sladkih dobrot. Esmo vsako leto ob bajramu obiščejo sorodniki, pa tudi prijateljice, brez katerih si življenja v Sloveniji ne more več predstavljati.

Najprej baklava, potem druge slaščice
"Za Bosno je značilno, da je na prvem mestu baklava, sledijo ji hurmašice, kadaif, halva in patišpanj, med slanimi jedmi pa tarhana, piščančje meso, burek s sesekljanim mesom, jahnija ali bosanski lonec, riž, pilav, sogan dolmo in tudi bamije morajo biti vedno na mizi," pripoveduje gostiteljica, Ljubljančanka Esma Ferizović in nadaljuje: "Za naše jedi je značilno, da se kuhajo počasi, pripravljajo pa z veseljem in veliko ljubezni."

"Bajram banka" za otroke
Poleg bogato obložene mize je za bajram značilno tudi obdarovanje sorodnikov in prijateljev, zlasti otrok. "Vnuki so mi vedno za petami, radovedni so, kaj bodo dobili za bajram. Že na vratih mi hočejo poljubiti roko, ker vedo, da jim bom dala denar. Izmikam se jim, češ da moram še nekaj opraviti, oni pa me silijo, naj sedem, da mi lahko poljubijo roko in dobijo, kar jim pripada, temu pa rečemo 'bajram banka'," z nasmehom pripoveduje Esma Hasanić.

"Manjka mi vonj po Bosni"
Esma in prijateljice hrepenijo po Bosni, njenih vonjavah in ljudeh, ki jih pogrešajo zlasti ob bajramu. "Tisti, ki živimo tu v Sloveniji, močno pogrešamo starše, posebno ob bajramu. Sicer pa nam je zelo lepo, pripravimo si lepo praznovanje," je melanholična Elvira Alagić. "Osebno Bosno vedno pogrešam. Že dolgo sem tukaj, manjka pa mi vonj po Bosni," priznava Esma.

Ljubezen do običajev in dobrot iz rojstnih krajev vse štiri prijateljice nesebično delijo z otroki in vnuki, pa tudi s sosedi Slovenci, in tako bosansko gostoljubje, širokosrčnost in vonjave prinašajo tudi v Slovenijo.