Sorodna novica Oba kandidata za ustavnega sodnika v ospredje postavljata človekove pravice

Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru predlagal dva kandidata za novega ustavnega sodnika, ki se jima je obetalo največ podpore, Andraža Terška in Barbaro Zobec. Potem ko je podporo Teršku napovedalo osem poslancev SMC-ja in se o podpori kandidatu dogovarjajo tudi v SAB-u, se Teršku obeta potrebnih 46 glasov za izvolitev. Podpirajo ga namreč tudi v strankah SD, LMŠ, Levica in SNS, ki imajo 37 glasov, ter del DeSUS-a.

Barbara Zobec je v pismu, ki ga je naslovila na državni zbor, sporočila, da od kandidature odstopa. Kot poroča Radio Ognjišče, je Zobčeva zapisala, da imajo njena neomajna načela visoko ceno, ki jo že dolgo plačuje. "Del te cene je tudi, da me politika ne mara. In ker je ona tista, ki voli ustavne sodnike, dobro vem, da ne bom ustavna sodnica. Takih sodnikov si namreč politika ne želi, sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel. Med njimi je osrednje tisto, ki zapoveduje, da smo pred zakonom vsi enaki in da človekove pravice pripadajo vsem, tako levim kot desnim, rdečim in črnim, naprednim in konservativnim, domobrancem in partizanom," je svoj odstop pojasnila Zobčeva.

Zobčeva je ob tem v pismu zapisala, da se je za kandidaturo odločila v prepričanju, da bi z znanjem, izkušnjami in ugledom, ki si jih je pridobila v 35 letih sojenja, lahko prispevala k utrditvi ustavne demokracije in varstvu človekovih pravic. "Verjela sem in še vedno verjamem, da bi kot ustavna sodnica pripomogla k bolj uravnoteženemu ustavnemu sodišču, predvsem z vidika razmerja med teorijo in prakso," je zapisala. Podobno je v sredo svojo kandidaturo obrazložila tudi na predstavitvi v predsedniški palači.

A se je po njenih navedbah kmalu pokazalo, da "v vse bolj pregreti in razklani slovenski politično-ideološki stvarnosti bolj kot zavezanost ustavnosti, človekovim pravicam, predvsem enakosti v človekovih pravicah in enakosti pred in v zakonu ter na koncu pravni argumentaciji šteje, čigav si".

"Čeprav nobena od mojih sodb, ki se mi očitajo, ni bila ovržena s pravnimi argumenti, čeprav nobeno moje stališče, ki je po mnenju dominantne politike nesprejemljivo, ni bilo izpodbito s pravnimi argumenti, in čeprav mi nihče ne more očitati kršitve človekovih pravic, prav zaradi doslednega spoštovanja enakosti pred zakonom in v človekovih pravicah ne izpolnjujem nenapisanega pogoja za izvolitev," je zapisala. Ključni očitki zoper njo so, kot navaja, usmerjeni le v varovanje človekovih pravic, a "nepravim" obdolžencem.

Dejala je še, da je hvaležna predsedniku republike Borutu Pahorju in je ponosna, da jo je kljub vsem tem očitkom in nepodpori dominantne politike predlagal za ustavno sodnico. "A vendar, ker prej omenjenega ključnega pogoja za izvolitev ne izpolnjujem in ga hoteno nikoli ne bom, od kandidature odstopam," je sklenila.

Izjavo je Zobčeva v ponedeljek poslala v DZ, od koder so sporočili, da so izjavo prejeli.

Na odstop Zobčeve od kandidature za ustavno sodnico se je že odzval predsednik republike Borut Pahor. "Odstop od kandidature v teku postopka je pravica kandidata, za katero se odloči po lastni presoji," so njegove besede povzeli v predsednikovem uradu.