Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je bil gost Odmevov, z njim se je pogovarjal voditelj Luka Svetina.

Kako načrtovati resno zdravstveno reformo, če ne vemo, koliko kadrov ta trenutek imamo, koliko jih potrebujemo, ko govorimo o družinskih zdravnikih?
Ta trditev ne drži povsem. Danes smo prikazali, kako bomo do te številke prišli, staranje prebivalstva, projekcija za 15 let, in bomo ugotovili, koliko zdravnikov potrebujemo. Temu moramo potem prilagoditi načrtovanje danes, da ne bomo v hudi krizi čez pet, sedem in več let.

Ampak ZZZS pravi, da nam manjka 290 družinskih zdravnikov, zbornica 450, po podatkih Eurostata skoraj 800. Zakaj ta razlika?
Razlika je zato, ker zbornica gleda na glavarinske količnike, Eurostat pa na primerljivo število zdravnikov v Evropski uniji (EU). Podatki se ne križajo in danes imamo stanje takšno, kot ga pač imamo.

Sorodna novica Bešič Loredan: Cilj je učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen zdravstveni sistem

Predsednica zdravniške zbornice je danes dejala, da na ministrstvu nimate orodja za načrtovanje kadrov, da ga v Sloveniji nima nihče. Ste to v svoji analizi ugotovili?
Da, to je bilo jasno videti, 15, 20 let nismo imeli strategije upravljanja kadrov. Nismo pravilno analizirali podatkov. Vhodni podatki so bili napačni, izhodni potem še trikrat slabši, a ključno je, da danes nimamo mreže za zadovoljitev potreb slovenskega prebivalstva na račun staranja prebivalstva.

Odšlo je praktično 5000 medicinskih sester, videli smo, tudi sami ste povedali, zmanjšalo se je število medicinskih diplomantov za 100. Kako torej hitro rešiti to kadrovsko problematiko?
Hitro bomo težko rešili. Ko imaš takšne številke v sistemu, ko je sistem leta inerten, ni akcije, da boš to v trenutku rešil. Mi moramo danes začeti sistemsko delati, kako bomo sistemsko delali, je vlada pokazala. Imamo jasno zavezo koalicijskih partneric, da bomo šli korak za korakom. Vsak razume nekatere korake po svoje, ampak vsi imamo en cilj – sodobno javno zdravstvo, ki v ospredje postavi pacienta. Treba je reči – slovenska medicina v stroki je dobra, organizacijsko pa moramo narediti korak proti skandinavskim državam.

Gospod minister, kaj bo zdaj z glavarinskimi količniki? Si res lahko privoščite, da jih dvignete? Zdravniki so do tega skeptični, pravijo – "že zdaj obravnavamo 100 pacientov na 400 minut".
Imajo prav. Iz mojih ust in ust te vlade ne boste nikoli slišali, da bomo na silo ali ad hoc dvignili glavarinske količnike. Prikazani podatki so danes jasni, imamo večino zdravnikov družinske medicine, ki imajo v povprečju glavarinski količnik 2300, piramido moramo obrniti na glavo, sistem postaviti na drugačne temelje, družinske zdravnike razbremeniti, in potem se bomo pogovarjali, kje je mogoča zgornja meja njihovega dela ob predpogoju, da zdravijo nas vse.

Družinski zdravniki pravijo, da se Slovenije ne da primerjati s Finsko, kjer imajo zdravniki večje število pacientov kot v Sloveniji, to pa zato, ker se pri nas ukvarjajo z birokracijo. Čisto konkretno, podpisujejo povračilo potnih stroškov pacientom, plenice. Kako se znebiti birokratskih težav?
Z zakonodajno spremembo, z digitalizacijo, s spremembo ZZZS-ja. Z estonskimi orodji priti proti finskemu modelu, kjer paciente zdravijo, kjer se ve, kaj naredi administracija, kjer se ve, kaj naredijo zdravstvene zavarovalnice, zdravstvena blagajna. In kjer se ve, koliko kompetenc in koliko dela, lahko naredijo medicinske sestre, drugo medicinsko osebje, in je to tudi obračunano. Delo medicinske sestre, ki prevzame odgovornost, mora biti obračunano, ne spada v sveženj.

Premier Golob je kot glavnega krivca navedel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), češ da nima nadzora nad zdravstveno blagajno. Delite njegovo mnenje?
Da. Ni pravi izraz glavni krivec, sam uporabljam izraz, da ZZZS ne opravlja naloge, ki bi jo moral opravljati. To nam je estonski ZZZS jasno pokazal, pri njih je pacient v ospredju, vse je digitalizirano, vse je jasno, vse je transparentno, sistem je odprt, vsak izvajalec ve za drugega izvajalca, koliko dela. Vsak pacient ima svoj e-karton, dostop do svojih podatkov in podatke tudi upravlja. Mi danes nimamo nič od tega.

Kako komentirate navedbe direktorice ZZZS-ja v tem studiu, da jih Računsko sodišče revidira vsako leto, da nepravilnosti ni odkrilo?
Računsko sodišče opravi računovodsko revidiranje, nihče v zgodovini ZZZS-ja ni opravil sistemsko-vsebinske revizije, ali mi smotrno porabljamo zdravstveni denar, ali vemo, kaj plačujemo, ali so storitve primerljive. In šele zdaj, ko so Estonci pokazali, kaj pravzaprav pomeni nacionalna zdravstvena blagajna, nam je jasno, kakšno blagajno bi mi morali imeti.

Na tiskovni konferenci ste danes pokazali številke. Lekarne, zdravstveni domovi, bolnišnice ustvarjajo plus, na drugi strani pa v petih letih 180 milijonov evrov minusa slovenskih bolnišnic. Kako boste ugotovili, kam je odtekel denar?
Vemo, kakšen je tok denarja. Podrobnejši pregled bo pokazal, kje ta denar je in kam je v petih letih šel. Natančna analiza, korak za korakom, bo pokazala, da moramo strukturo razdeljevanja denarja skozi mrežo vrniti pacientom. Plus v javnih zdravstvenih zavodih, tudi pri vseh preostalih, ki dobivajo denar, se mora pretakati v resurse, v razvoj, v kadre, v to, da bodo pacienti na koncu zadovoljni.

Staranje prebivalstva je resna težava, čez od pet do sedem let, pravite, da lahko, če ne bo reforme, umanjka financiranje zdravstva? Kako zagotoviti dolgoročen vir financiranja, ne da bi davčno obremenili državljane?
To je naloga, ki nas čaka, te naloge ni do zdaj nihče opravil. Projekcija za 15 let, kaj pomeni zbiranje s prispevkom, ki ga imamo danes, koliko mora država dodati iz proračuna. Predvsem je treba najti vir za 600 milijonov evrov. Stroške po glavi v primerjavi z bruto domačim proizvodom je treba uskladiti in bomo našli dolgoročno vzdržen sistem. Dejstvo je, da se vse države v Evropi v tem trenutku spoprijemajo z enako zdravstveno krizo.

Sorodna novica V zdravniški zbornici zadovoljni, v iniciativi Glas ljudstva pa razočarani

Nekateri ukrepi iz vaše reforme so pomaknjeni v daljšo prihodnost. Govoriva o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja leta 2025. Kaj bo s koncesionarji? O tem se boste še pogovorili do konca leta. Videli smo kritičen odziv civilne družbe, tudi Levica pravi, da se niste čisto uskladili. Kako komentirate?
Mislim, da gre za napačno interpretiranje. Imamo isti cilj, še enkrat, vlada in ministrstvo za zdravje bosta pripravila zakonodajne spremembe, iskali bomo nov družbeni dogovor, vse skupaj bo šlo v parlamentarno proceduro. Nam vsem mora biti jasno, da vse zakonodajne spremembe, tudi zdravstvena reforma, gredo skozi parlament. Parlament je tisti, ki bo zakonodajne spremembe potrdil ali ne. Odgovornost je na poslancih in vseh petih strankah, ki so v parlamentu. Dvigniti bodo morali roko ali ne in tam se bo pokazalo, kdo pravzaprav želi resnično postaviti pacienta v središče pozornosti.

V opoziciji so bili kritični, da jih niste vključili v to debato. Prihodnji teden sledi izredna seja o razmerah v zdravstvu, boste opozicijo vključili pri načrtovanju zdravstvene reforme?
Seveda. Zdaj smo šele prikazali analizo, prikazali smo usmeritve, zdaj bomo skozi pripravo zakonodajnih rešitev šli do vsake stranke, do opozicije, do koalicije, do širše družbe in iskali kompromis, ker brez tega ne bo šlo. Je pa res, da se od desetih točk moramo uskladiti pri sedmih, to bo ob dejstvu, da več kot 25 let zdravstvena reforma ni bila niti načeta, narejeno korak po korakih. Ta vlada bo to izpeljala.