Zdravniška zbornica Slovenije je pri reformah v zdravstvu pripravljena pomagati po strokovni plati. Po njihovih besedah je minister kot ključne težave zdravstva poudaril področja, na katera tudi v zbornici ves čas opozarjajo, in sicer na pomanjkanje kadrov, predvsem zdravnikov, še posebej družinskih, na potrebo po administrativni razbremenitvi, prenos kompetenc in boljšo organizacijo primarne ravni. "Cilj je enakopravna in enako kakovostna dostopnost do zdravstvenega sistema za vse prebivalce," so zapisali v odzivu.
"Veseli nas, da je minister poudaril, da je naš slovenski zdravstveni sistem izjemno dober in izjemno cenjen tudi v tujini. Strinjamo pa se, da je nujno, da se na področju organizacije, upravljanja in financiranja zadeve začnejo urejati sistematično, na podlagi analiz, z ukrepi, ki so preverjeni v mednarodnem okolju in na podlagi čim širšega konsenza," je poudarila Bojana Beović, predsednica zbornice, in dodala, da je pomembno zagotavljanje tega, da bo sistem tudi v prihodnje vzdržen in bo lahko ta strokovno in kakovostno raven zdravstvenih storitev obdržal ter bistveno izboljšal dostopnost.
Beović se strinja z oceno ministra, da je v družinski medicini velika težava administracija in z njo povezane obremenitve zdravnikov. Administrativne obremenitve je treba zmanjšati, kar je povezano z digitalizacijo, je poudarila.
Ravnikar: Podpiramo umikanje birokracije
"Podpiramo krepitev primarnega zdravstva, umikanje birokracije od zdravnikov in sploh iz ambulant primarnega nivoja ter vsa prizadevanja, da se da prostor strokovnemu delu s pacienti. Pričakujemo, da bo zdravnikom na primarni ravni zagotovljenega dovolj časa za pacienta, opolnomočen podporni tim, ki bo svoje delo opravljal z lastnimi kompetencami in polno odgovornostjo, ter možnost opravljanja hitre diagnostike. Zelo pozdravljamo tudi obljube o ustrezni digitalizaciji sistema," pa je napovedi ministra za zdravje Bešiča Loredana komentiral Rok Ravnikar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo.
Manj diplomantov, več specializacij
Minister je opozoril tudi na upad števila diplomantov medicine in hkratno povečanje števila zdravniških specializacij. "Specializacije so pristojnost ministrstva, število mest razpiše minister oziroma ministrstvo in do povečanja števila mest za specializacijo je prišlo v trenutku, ko je ta razpis leta 2017 prevzelo ministrstvo," je poudarila Beović.
Ker je bilo razpisano veliko število mest, se je manj posameznikov odločalo za specializacijo družinske medicine in nekatere druge stroke, ki se prav tako spoprijemajo s kadrovskimi težavami, je pojasnila. Pri določanju števila razpisanih specializacij bo potrebno tesno sodelovanje med ministrstvom in stroko, meni.
Povečevanje vpisnih mest na medicinskih fakultetah pa je po njeni oceni mogoče le postopno, prav tako bi bilo treba spremeniti vpisne pogoje. Le uspeh iz srednje šole ne bi smel zadostovati, ampak še različne druge lastnosti in sposobnosti kandidata, je dejala.
Zdravstveni minister Bešič Loredan je poudaril tudi, da je ministrstvo skozi leta vsa pooblastila nadzora predalo drugim institucijam, med njimi zbornicam in občinam. Beović je pojasnila, da zbornica izvaja strokovne nadzore s svetovanjem, ki jih letno glede na financiranje ministrstva lahko izvede dobrih 100. Želeli bi si opraviti več nadzorov, je pojasnila. "Če se bo ministrstvo odločilo, da bo samo organiziralo te nadzore, sprememba ne bo zelo velika, ker bo v vsakem primeru take vrste nadzorov še vedno morala izvajati zdravniška stroka," je dejala.
V iniciativi Glas ljudstva razočarani
"Člani_ce iniciative Glas ljudstva smo ogorčeni in globoko zaskrbljeni nad predstavljenimi zaključki koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju o načrtovani zdravstveni reformi. Naš odziv temelji na izjavah predsednika vlade ter na novinarski konferenci ministra za zdravje, ki je potekala danes," so zapisali v odzivu za javnost.
Prioritetni ukrepi, ki jih je minister Bešič Loredan predstavil, po njihovih besedah ne upoštevajo ključnih zavez iz koalicijske pogodbe in predvolilnih obljub volivcem. V celoti so bile tudi prezrte zahteve, izražene na t. i. stavki pacientov, ugotavljajo. "Ni naslovil problematike konflikta interesov, ki ga predstavlja dvojna praksa, ni naslovil finančnih neravnovesij, ki spodbujajo prehajanje zdravnikov iz javnih ustanov med koncesionarje, ni naslovil zavarovanj, ki omogočajo preskakovanje vrst in s tem rušijo enakopravnost javnega zdravstva, in tudi ni naslovil povsem jasnih predvolilnih zavez vseh koalicijskih strank, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukine brez krčenja košarice pravic," opozarjajo v Glasu ljudstva.
Smernice sploh ne odpirajo vprašanja, ki je po naši presoji najbolj kritično, tega prelivanja človeših in finančnih sredstev iz javnega v zasebni sektor, ne odpirajo vprašanja zdravnikov, ki delajo v dvojni praksi, t. i. dvoživk, da ne odpirajo tega etično spornega zavarovanja za preskakovanje čakalnih dob in da v bistvu v celoti sploh ne naslavljajo problema ločitve javnega in zasebnega sektorja.
Nesprejemljivo se jim zdi tudi, da želi vlada vse poslance in poslanke koalicije po hitrem postopku prisiliti v podpisovanje zavez za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme, ki jih javnost sploh ni videla in ni imela možnosti, da bi se do njih opredelila. Zaveze, ki zmanjšujejo usmerjenost reforme v krepitev javnega zdravstva z javnimi izvajalci in potihoma odpirajo vrata privatizaciji in dobičkarstvu, so popolnoma nesprejemljive, so še zapisali.
"Dejstvo, da je več interesnih skupin, kot so 'Mladi zdravniki', 'Zdravstvo.si', 'Slovensko zavarovalno združenje' itd., javno izrazilo navdušenje nad ministrovimi napovedmi reforme, jasno kaže, da je skrb utemeljena. Gre namreč za najglasnejše zagovornike nadaljnje privatizacije slovenskega zdravstva. To je samo dodaten pokazatelj, da nas upravičeno skrbi, da bo ta vladna 'reforma' pod krinko lova na dežurne krivce v ZZZS-ju še naprej dopuščala spodkopavanje javnega zdravstva ter celo odpirala vrata privatizaciji," poudarjajo v Glasu ljudstva.
Koalicijske stranke in vlado znova pozivajo, naj se končno opredelijo do stavkovnih zahtev s stavke pacientov, ter pojasnijo, kakšna bo reforma in komu bo v resnici služila. "Dokler ni jasno predstavljena končna vizija ureditve našega javnega zdravstva, je vztrajanje na 'zaporednih korakih', ki vse ključne zahteve civilne družbe puščajo nedorečene in jih prestavljajo več let v prihodnost, razlog za najglobljo zaskrbljenost in nezaupanje glede resničnih ciljev reforme," so sklenili v iniciativi Glas ljudstva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje