Med zahtevami, ki so jih v iniciativi koalicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica predali že prejšnji teden, so takojšnja zagotovitev dostopa do osebnega zdravnika vsem pacientom, v luči tega pa tudi naslavljanje pomanjkanja kadra v zdravstvenih ustanovah in razbremenitev zdravnikov administrativnega dela. Zahtevajo tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in dela zdravnikov v dvojni praksi oz. tako imenovane dvoživke, preprečitev preskakovanja čakalnih vrst in to, da javno zdravstvo sledi potrebam pacientov in ne profitom koncesionarjem.

Kot so ob tem spomnili, so omenjene zahteve izrazili tudi na stavki pacientov, ki je v torek potekala po več mestih po Sloveniji. V iniciativi so kritični do tega, da je že dan za tem vladna stran dosegla sporazum z zdravniškim sindikatom Fides in privolila v štiri od njihovih petih zahtev, do zahtev civilne družbe pa se še ni jasno opredelila.

Zato pričakujejo, da bodo to storili po koncu koalicijskega vrha. Želijo si tudi zagotovilo, da bodo civilna družba in bolniki vključeni v celotni proces oblikovanja zdravstvene reforme. Hkrati pa ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana pozivajo, da "v interesu legitimnosti reforme" prekine delo v zasebni ambulanti. "Te zahteve niso nikakršen ekstremizem, to so zahteve, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe trenutne vlade, in zavez, ki so jih politične stranke dale civilni družbi," je ob tem poudaril predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull.

V iniciativi ob tem pričakujejo, da poslanci in člani koalicije ne bodo podpisovali kakršnih koli aneksov h koalicijski pogodbi, ki bi v praksi pomenili odpiranje vrat privatizaciji javnega zdravstva v okviru zdravstvene reforme. V luči tega v iniciativi še posebej pozivajo SD in Levico, da premislita o svojih zavezah, danih volivcem.

V morebitnem aneksu namreč v Glasu ljudstva vidijo možnost "bianco čeka", ki bi vladi omogočil, da zdravstveno reformo pelje, v katero koli smer hoče. "Napoved, da bomo jutri slišali glavne usmeritve zdravstvene reforme, ki bi zakoličile zdravstveni sistem za prihodnjih 30 let, ne da bi javnost ali koalicijske stranke pred tem o vsebini kar koli vedele, se dozdeva kot napovedano zvijanje rok manjšim koalicijskim strankam, da pristanejo na nekaj, kar morda ni v koalicijski pogodbi," je ob tem dodal nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber.

V iniciativi Glas ljudstva opozarjajo še, naj vlada ne podcenjuje njihove odločenosti. Napovedujejo pa, da bodo takoj, ko bodo zaznali, da vlada deluje v smeri krepitve javnega zdravstva, ta prizadevanja podprli.