Člani mandatno-volilne komisije DZ-ja so sklenili, da bodo z imenovanjem članov preiskovalne komisije v zadevi Kangler počakali na odločitev ustavnega sodišča. Zato so obravnavo te točke prestavili na eno izmed prihodnjih sej. Čeprav je bilo že junija slišati veliko opozoril, da zahteva po ustanovitvi tovrstne komisije predstavlja nedovoljen poseg zakonodajne oblasti v neodvisno sodstvo in tožilstvo, je bil DZ v skladu z ustavo to dolžan storiti.

Naslednji korak bi morala biti ustanovitev preiskovalne komisije oziroma imenovanje njenih članov, kar so imeli na mizi člani mandatno-volilne komisije. A je bil seznam predlaganih članov precej skop, saj so svoje poslance predlagali le v poslanskih skupinah SDS-a, NSi-ja in SNS-a, medtem ko v drugih poslanskih skupinah tega niso storili. V DeSUS-u in Levici so mandatno-volilno komisijo tudi obvestili, da v preiskovalni komisiji ne nameravajo sodelovati in se članstvu odpovedujejo.

Poleg poslancev koalicije in Levice je zahteva za parlamentarno preiskavo razburila tudi predstavnike pravosodja. Vrhovno državno tožilstvo je tako zaradi po njihovem mnenju nedopustnega posega zakonodajne veje oblasti v pravosodje na ustavno sodišče podalo pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za začasno odredbo. Da se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali tudi v Sodnem svetu.

Ustanovitev komisije se zdi sporna

Prav pobuda za oceno ustavnosti je bila razlog, da so v poslanski skupini LMŠ-ja predlagali prestavitev te točke dnevnega reda na eno izmed prihodnjih sej. Po besedah Tine Heferle je preložitev, dokler ustavno sodišče ne odloči, ali je takšna preiskovalna komisija sploh dopustna, edina logična poteza. "Če hočemo ohraniti integriteto in verodostojnost državnega zbora, ne bi smeli pod vprašaj postaviti temeljev naše ustavne ureditve," je opozorila.

Takšnemu stališču so se pridružili tudi v drugih koalicijskih poslanskih skupinah. Bojana Muršič (SD) je izrazila zaskrbljenost zaradi nedopustnega posega zakonodajne veje oblasti v sodno, Marku Bandelliju (SAB) pa se zdi edino pravilno, da zaradi spoštovanja načel pravne države počakajo na odločitev ustavnega sodišča. Da se bodo pridružili podpori sklepu o preložitvi, je napovedal tudi Igor Zorčič (SMC), ki je poudaril, da poslanci SMC-ja v tej "farsi" ne bodo sodelovali. Tudi Franc Jurša (DeSUS) je presodil, da si ne morejo privoščiti, da bi komisija začela delo, nato pa bi ugotovili, da je protiustavna.

S takšno razlago pa se niso strinjali poslanci SDS-a in NSi-ja. Jože Tanko (SDS) je opozoril, da poslovnik o parlamentarni preiskavi določa, da mora DZ preiskovalno komisijo imenovati najpozneje na naslednji seji po odreditvi preiskave. Rok bo tako potekel na seji, ki se začne prihodnji teden, po Tankovih besedah pa v poslovniku ni nobene določbe, ki bi to pravilo suspendirala. Da s preložitvijo imenovanja preiskovalne komisije kršijo poslovnik, sta opozorila tudi Jožef Horvat (NSi) in Danijel Krivec (SDS), poslanka SDS-a Anja Bah Žibert pa je koaliciji očitala zavlačevanje.

Predsednik mandatno-volilne komisije Ivan Hršak (DeSUS) je na te očitke odvrnil, da je spoštoval poslovnik o parlamentarni preiskavi, s tem ko je poslanske skupine pozval k predlaganju članov preiskovalne komisije in točko uvrstil na dnevni red seje. Ker pa je po drugi strani vložena ustavna pobuda s predlogom za začasno zadržanje, je po njegovih besedah "stvar poslancev", ali obravnavo za krajši čas zadržijo.