S projektom usposabljanja želijo zaposlenim iz različnih krajev po Sloveniji ponuditi strokovne delavnice s področja razvoja kadrov, motiviranja ter ponuditi osnovne informacije o smernicah razvoja Slovenije v prihodnje. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij tako prireja pet dogodkov bizZ2015: bistri, inovativni in zavzeti zaposleni - v Zagorju, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Krškem in na Ptuju, vse skupaj pa poteka pod okriljem programa Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011-2015.
Z delavnicami se usmerjajo predvsem v zapostavljene slovenske regije, kjer so zaposleni slabo vključeni v programe usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, s tem pa želijo pomagati tem regijam pri izkoriščanju evropskih sredstev v ta namen, je za MMC pojasnila Meta Ponebšek iz sklada za razvoj kadrov in štipendij.
Delodajalci delavnice zelo dobro sprejemajo, poudarja, saj ponudijo kakovostne, uporabne in strokovne vsebine, dogodki pa so organizirani v prijetnem, sproščenem vzdušju, ki motivirajo zaposlene. "Dejstvo je, da se na vseh delavnicah potencialni iskalci zaposlitve in potencialni delodajalci srečujejo, sklepajo se poznanstva, izmenjujejo se informacije in tu in tam pride tudi do tega, da si kdo najde službo," je o pomembnem socialnem mreženju, ki je za uspešno iskanje zaposlitve ključno, dejala Ponebškova. Zasedenost delavnic je praktično stoodstotna, saj je le tu in tam moč najti kakšno prosto mesto.
Motivirani zaposleni so inovativni
"Bister, inovativen in zavzet delavec je tisti, ki je zadovoljen, da ne rečem srečen človek. Opravlja delo, ki ga veseli, v urejenem odprtem okolju in v do zdravja prijaznih pogojih. Nujni pa so tudi korektni medsebojni odnosi v podjetju, ustrezno plačilo, ki omogoča varnost, ter možnost poklicne rasti, usposabljanja," našteva, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, če želi imeti podjetje dobre in zavzete delavce.
Uspeh podjetja temelji na motivaciji in spodbujanju zaposlenih, ki v takšnem okolju postanejo ambiciozni, usmerjeni v presežke, saj je "motiviranje zaposlenih pomembnejše, kot si to navadno predstavljamo. Motivirani, zavzeti in sproščeni ljudje so inovativni, na inovacijah pa temelji razvoj gospodarstva. Poleg tega delajo manj napak, dosegajo boljše rezultate, lažje sodelujejo, več prodajajo itd." Nekatera uspešna slovenska podjetja se tega zelo dobro zavedajo, je pa pri delodajalcih potrebnega še veliko ozaveščanja, saj ponekod področju motiviranja delavcev in dobrega vzdušja v podjetju ne posvečajo nobene pozornosti, dodaja.
"Usposabljanja so ključni motivator"
Po zaključku vsakega programa delavnic izobraževanja in usposabljanja zaposlenih izvedejo analizo. Učinki delavnic in programov za dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih so se izkazali za zelo pozitivne - v podjetjih se kažejo kot večje zadovoljstvo zaposlenih, povečanje prometa zaposlenih, zmanjšanje števila reklamacij, zmanjšanje števila bolniških odsotnosti, boljši medsebojni odnosi med zaposlenimi, višja motiviranost in storilnost, pa tudi boljše vodenje podjetij ter boljša komunikacija, predvsem od zgoraj navzdol ter optimizacija dela in delovnih procesov, Ponebškova našteva glavne pozitivne učinke, ki jih zaznavajo delodajalci.
Zaznavajo tudi, da zaposleni na usposabljanjih dobijo sveže ideje, ki jih prinesejo v podjetje, postanejo bolj odprti ter inovativni. Glavna rdeča nit pa je, da se v vseh primerih izboljšajo odnosi in ozračje v podjetju. "Možnost usposabljanja in osebne rasti je ravno tista, ki zaposlene izredno motivira, pa naj gre za izobraževanje s področja strokovnih znanj ali pa za krepitev mehkih veščin," opozarja Ponebškova.
"Prekarni" delavec ni motiviran
Delodajalce želijo spodbuditi k ustvarjanju stabilnega in varnega delovnega okolja, kar prekarno delo z danes na jutri ni. "Zaposleni, ki imajo pogodbe za daljše časovno obdobje ali nedoločen čas, sodelujejo z delodajalci na popolnoma drugačen način kot t. i. prekarni delavci. Ti imajo drugačen odnos do dela, slabše poznajo ter se slabše poistovetijo s podjetjem, ne vložijo toliko energije v delovni proces, ker se ne počutijo toliko del ekipe," je prekarni "proletariat" 21. stoletja opisala sogovornica.
Ranljive skupine
Zaposleni iz določenih ranljivih skupin, kot so invalidi, ljudje z nizko izobrazbo ali starejši zaposleni, ravno tako prispevajo k uspehu podjetja in se ne bi smeli odrivati na stranski tir. A v praksi so velikokrat prvi na udaru, ko je treba odpuščati, delodajalci pa na njih pozabljajo tudi, ko delavce vključujejo v dodatna izobraževanja in usposabljanja.
"Verjetno se lahko strinjamo, da starejši zaposleni ne pridejo naenkrat do tistega udobja, ko enostavno ni treba več vlagati v njih. Pomembna je kontinuiteta usposabljanja in dela z zaposlenimi, z našimi programi želimo delodajalce posebej spodbuditi k zavedanju, da so zaposleni iz ranljivih skupin enako pomembni ter je njihov prispevek k uspehu podjetja ravno tako ključen. Zaposleni pri 50 letih ima že zelo veliko izkušenj. Če je motiviran, da te izkušnje uporabi v praksi, ter se hkrati izobražuje in osvežuje svoje znanje, je lahko za podjetje neprecenljiv," pojasnjuje Ponebškova.
Primeri dobrega menedžmenta
Kot primer dobre prakse in spodbudnega delovnega okolja Ponebškova izpostavlja dve podjetji, in sicer Hotele Bernardin ter podjetje Xella iz Kisovca, saj so v obeh podjetjih dejali, da jih je program delavnic spodbudil k večjim vlaganjem v ranljive skupine zaposlenih ter same odnose v podjetju.
Pri obeh so potrdili, da so imela usposabljanja pozitiven vpliv na poslovanje podjetij, v Xelli so celo izpostavili dejstvo, da so s pomočjo usposabljanj postali najboljša podružnica v njihovem koncernu. V Hotelih Bernardin pa so dejali, da so se predvsem izboljšali odnosi ter komunikacija.
Ponebškova je glede prihodnosti optimistična: "Vedno več je vodilnih kadrov, ki se zavedajo pomena vlaganja v zaposlene. Uspeh vodstva je odvisen od uspeha podjetja, uspeh podjetja pa je odvisen od uspešnih in produktivnih zaposlenih. Takoj ko vodstvo razume to povezavo, se vzpostavi korekten in pozitiven odnos do zaposlenih."
Trg dela in menedžerski prevzemi
Po podatkih Statističnega urada RS je od prelomnega leta 2008, ko se je začela gospodarska kriza, neznano kam izpuhtelo kar 100.000 delovnih mest. Na vprašanje, zakaj Slovenijo pesti tako visoka nezaposlenost, je Ponebškova dejala, da sta gotovo glavna krivca trg dela in gospodarski položaj, ki se še kar ni pobral od opustošenja, ki so ga za sabo pustili menedžerski prevzemi. "Negativno so vplivali na klimo v družbi ter prispevali svoj delež pri vzdrževanju gospodarske krize v Sloveniji," je prepričana.
"Prišlo je do stanja, ko so določena znanja iz določenih panog postala v Sloveniji popolnoma neuporabna, s čimer se dela zelo velika nacionalna škoda. Glavno bogastvo posameznika je njegovo znanje, glavno bogastvo države pa je znanje njenih prebivalcev, in s tem, ko postane znanje določenih segmentov zaposlenih neuporabno in se v državi ne da unovčiti, gre pravzaprav v nič," je dejala o celotnih gospodarskih panogah, ki so propadle.
Od države si želi, da bi bolje vzdrževala red na trgu dela, ne pa, da je plačevanje davkov in prispevkov zaposlenim "fakultativna odločitev nevestnih delodajalcev". Zagotoviti je treba tudi boljše varovanje pravic delavcev, varovanje zdravja zaposlenih ter odpraviti druge anomalije, kot je izogibanje plačevanja prispevkov s pomočjo prekarnega dela, je sklenila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje