Pogajanja v okviru plačnih stebrov naj bi se po načrtih končala še ta teden, v ponedeljek naj bi nato vlada in sindikati parafirali vsebino, ki bo vključena v kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev. Po izrekanju na organih sindikatov pa naj bi konec prihodnjega tedna vse dokumente še podpisali.

Kot kaže, se vsaj na enem od plačnih stebrov, in sicer plačnem stebru za javne uslužbence v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev, zapleta. Predstavniki sindikatov so zadnja stebrna pogajanja v četrtek zapustili nezadovoljni, ker za njihov predlog na vladni strani ni bilo posluha. V ponedeljek tako k parafiranju ne nameravajo pristopiti.

Nezadovoljni sindikati vladi očitajo "skrajno ponižujoče" ravnanje

Kot so zapisali v izjavi za javnost, se za potezo odločili "po zelo tehtnem razmisleku". Pred samo pogajalsko sejo namreč niso prejeli niti njenega besedila, ne v elektronski ne v fizični obliki, so pojasnili. Ob tem pa so dodali, da takšno ravnanje vladne strani ocenjujejo kot nepošteno, nestrokovno, nespoštljivo in skrajno ponižujoče.

"Od vladne strani pričakujemo, da ponovno preuči povsem korektno oblikovane predloge sindikalne strani, ki jih vztrajno zavrača, ter veliko bolj spodobno in pošteno pristopi k pogajanjem za kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti," so navedli v izjavi.

V nadaljevanju nato pričakujejo pogajanja za normativni del, kot ga imajo kolektivne pogodbe v drugih dejavnostih. "Kolektivne pogodbe v drugih dejavnostih veljajo za 160.000 javnih uslužbencev, medtem ko je 35.000 javnih uslužbencev države in uprav lokalnih skupnosti postavljenih na rob, ne le plačno, ampak tudi na področju urejanja ostalih pogojev dela in pravic, saj KPDU tega dela ne vsebuje," so opozorili v izjavi.

Kot izhaja iz posredovane izjave, pod katero sta podpisana vodji stebrnih pogajanj na sindikalni strani, predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko in predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, gre za enotno stališče 18 reprezentativnih sindikatov, ki so podpisniki te pogodbe in med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, gasilce, delavce v pravosodju in državni upravi.

V Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije, ki je prav tako vključen v omenjena stebrna pogajanja, so v ločenem sporočilu zapisali, da sindikat ne bo pristopil k parafiranju predloga kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva. Tako so se odločili zaradi "skrajno podcenjujočega odnosa vlade in popolne ignorance ministra za obrambo Boruta Sajovica", so pojasnili.

Dvig starosti za dodatni dopust, pravica do odklopa in določitev regresa

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so medtem zjutraj, potem ko je bil v DZ-ju že sprejet zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in so prejšnji teden parafirali tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, zjutraj parafirali še dva dokumenta – aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor z nekaterimi zavezami. Dokumenta so parafirali ministra za finance in za javno upravo Klemen Boštjančič in Franc Props ter vodji pogajalskih skupin sindikalne strani, Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Z aneksom h kolektivni pogodbi se v skladu s predhodno doseženim dogovorom med vlado in sindikati s 50 na 55 let dviguje starost, pri kateri javnemu uslužbencu pripade pet dodatnih dni dopusta, kar naj bi uveljavili s prehodnim obdobjem. Aneks ureja tudi pravico do odklopa ter pripravljenost na domu in regres za letni dopust za leti 2025 in 2026. Predvideno je, da bo ta prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov.

V parafirani dogovor pa so, kot so predvideli že v septembra podpisanem postopkovniku, med drugim vključili zaveze glede določitve meril za delovno uspešnost, priprave metodologije za vrednotenje delovnih mest in glede zagotavljanja sredstev. Kot izhaja iz besedila dogovora, objavljenega na spletni strani ministrstva, bi metodologijo za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede pripravili v obdobju prehoda v nov plačni sistem, torej do 1. januarja 2028. Nove kriterije za izplačevanje delovne uspešnosti bi določili do konca prihodnjega leta.

Z dogovorom bi se zavezali tudi k pogajanjem o dodatkih za nevarnosti in posebne obremenitve in dodatkih za prepovedi in omejitve, ki naj bi se začela 1. septembra 2025. Vlada bi se z dogovorom tudi zavezala, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoječih sistemov financiranja ter spremembe sistema financiranja na področju dolgotrajne oskrbe zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov sredstva za stroške dela "upoštevana pri usklajevanju predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in pri pripravi izhodišč za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov ter pri sklepanju aneksov k večletnim pogodbam o financiranju".

Če do 15. novembra ne bodo sklenjene kolektivne pogodbe, bo v skladu z dogovorom med vlado in sindikati vlada najpozneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. V parafiranem dogovoru pa so predvideli, da se bodo rešitve iz dogovora uveljavile pod pogojem, da bo uveljavljena nova kolektivna pogodba za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev najmanj štirih plačnih skupin.