Zgodbe, ki so jih pripovedovali za Televizijo Slovenija v slovenskih šolah, so komaj verjetne. Ravnatelji sami na zavodu za zaposlovanje prepričujejo brezposelne, da bi prišli k njim v službo, čeprav brez ustrezne izobrazbe. Drugi lepijo oglase za delovna mesta učiteljev po fakultetah, v šolah poučujejo študenti. Študentka biologije in gospodinjstva tako poučuje matematiko. Plača učitelja začetnika pa ni prav vabljiva in je primerljiva s plačo trgovca ali celo nižja od nje – 1100 evrov neto.

Gostje v studiu so bili: Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, Branimir Štrukelj, Sviz, Anita Knez, ravnateljica na OŠ Rakek, Sandra Baškovič, učiteljica na OŠ Otočec, Alenka Helbl, SDS, podpredsednica parlamentarnega odbora za izobraževanje.

Iz mariborskega studia se je v oddajo na daljavo vklapljala antropologinja Vesna Vuk Godina iz Ljubljane pa Jaka Erker, profesor matematike na Gimnaziji Šentvid.

"Biti učitelj ni več spoštovan poklic. Ne odvrača le nizka plača, temveč tudi odnos staršev in otrok."

Razmere na šolah je za tarčo raziskala novinarka Anja Šter. "Na Gimnaziji Moste urgentno iščemo učitelja fizike. Zaradi neugodnega stanja na trgu dela iščemo tudi med študenti. Plačilo bo 15 € na uro, študentsko delo ali redna zaposlitev," tako piše v enem izmed oglasov v ljubljanski gimnaziji. Nič drugače ni v Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah. "Možnost redne zaposlitve ali študentsko delo. Rok za prijavo: ČIMPREJ."

"Ko sem videla avgusta, da ne bo nič prijav na razpis, sem potem vzela telefon in poklicala svoje kolege. Poklicala sem učiteljico, ki je bila na praksi, še vedno je študentka, smo jo zaposlili," je pojasnila ravnateljica OŠ Škocjan Janja Lesjak in dodala, da je bila to res zadnja opcija.

"Sem bila pozvana na vabilo ravnateljice, če bi se odločila za poučevanje matematike, ker ne dobi nobenega učitelja na razpisu," je potrdila Nika Novak. 24 letna študentka na Pedagoški fakulteti se sicer sploh ne izobražuje za učiteljico matematike, ampak biologije in gospodinjstva, čakata jo še magistrska naloga in strokovni izpit."Tekom študija sem imela nekaj matematičnih predmetov v povezavi s fiziko, tako da možgani na področju matematike niso čisto zaspali, vendar vseeno je težko, ker je zame to nekaj novega," je pojasnila.

Na šoli imajo težave tudi z učiteljem tehnike. Trenutno ga nadomeščata učiteljica kemije in inženir lesarstva, ki je sicer tudi računalnikar v sosednjem vrtcu.

"Včasih so kandidati čakali, da so prišli na vrsto, zdaj jih šole vabijo."

"Ko odpreš razpis na katerikoli strani za delovna mesta, je učitelj, učitelj, učitelj, učitelj Tega par let nazaj ni bilo, so stali v vrsti, da so prišli na vrsto, zdaj te pa v bistvu šola čaka, te vabi, te kliče," je pojasnila učiteljica glasbene vzgoje na OŠ Otočec Sandra Baškovič. Študentka na Akademiji za glasbo je na šolo prišla pred dobrim mesecem, potem ko je učitelj glasbene vzgoje, ki so ga zaposlili med poletjem, nekaj dni pred začetkom šolskega leta dal odpoved.

»S pomočjo sodelavcev, poznanstev smo potem iskali kader, tudi mlade z nedokončano izobrazbo, če so pripravljeni vskočiti v razred, smo dobili kolegico,« je pojasnil ravnatelj OŠ Otočec. Na šoli imajo težave z ustreznim kadrom že dlje časa. Lani sta matematiko poučevali učiteljici razrednega pouka. Zdaj so dobili učiteljico matematike, fiziko trenutno poučuje inženirka iz Bosne, tehniko kar učitelj športne vzgoje.

Kot je poročala Anja Šter so na Osnovni šoli Rakek že četrtič ponovili razpise za tri učitelje: dva matematika in učitelja razrednega pouka – ponujajo redno zaposlitev ali prek študentske napotnice – ker se na razpise nihče ne prijavi, prosta mesta zdaj oglašujejo tudi na fakultetah.

Kot je pojasnila Ana Delak, učiteljica razrednega pouka na OŠ Rakek stisko rešujejo tudi tako, da pokličejo upokojene sodelavce.

Razmere so iz leta v leto slabše, pravi učiteljica 3. razreda, ki je na šoli pet let. Da otroci ne bi ostali brez pouka matematike, so na pomoč poklicali upokojeno učiteljico matematike, a le za 60 ur na mesec, kolikor jih dopušča zakonodaja. Matematiko tako poučuje še učiteljica biologije.

Na ljubljanski Osnovni šoli Danile Kumar tehniko učita arhitektka in upokojena učiteljica, pravnica in filozof vodita podaljšano bivanje, matematiko in slovenščino poučujejo študenti, tudi ravnateljica je nekaj časa hodila v razred matematike. »To je bilo hkrati kot bi pilotirala in vozila ladjo,« je dejala in dodla »Izvajamo na različne, jaz temu rečem čarovniške trike, največkrat pa tako, da za manko učiteljev nadomeščamo na način, da zaposlujemo ljudi, ki lahko kar se da najbolje približa, ki imajo svoja znanja najbližje strokovnemu delavcu učitelju, ki to zmorejo početi.«

Učitelj ob začetku kariere prejme 1100 evrov neto mesečne plače

Slovenščino v 7. in 8. razredu poučuje Anja Tomažič, študentka slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti.

»Kljub temu, da bi se glede na kadrovsko stisko lahko zaposlila, čeprav še nisem končala študija in opravila strokovnega izpita, se nisem za to odločila, ker je plača zelo nizka. Ko sem si naredila računico, sem ugotovila, da se mi bolj splača na študentsko delat, tudi zaradi vseh študentskih bonitet.« je pojasnila Tomažič

Zdaj namreč učitelj ob začetku kariere prejme 1100 evrov neto mesečne plače, po novem plačnem sistemu naj bi se mu plača do leta 2028 postopoma dvignila za 270 evrov neto. To je primerljivo s plačo diplomirane medicinske sestre v ambulanti.

Kot pravijo pa nizka plača ni edini razlog, zaradi česar poklic učitelja danes ni privlačen. "Velik izziv je odnos učenec učitelj, ki se je močno spremenil, v ozadju so starši s svojimi zahtevami, pričakovanji. To je kar velik zalogaj," pojasnjuje Baškovič.

"Moti me predvsem ta odnos učenci učitelji, je zelo malo spoštovanja, hkrati pa izzivi odnos med starši in učitelji. Ker prelagajo veliko odgovornosti na učitelja in hkrati nam posegajo v naše delo," pa je opozorila Elizabeta Miklavčič, učiteljica 2. razreda na OŠ Livada.

Včasih je bilo za učitelje enostavneje, pravi letos upokojena učiteljica Janja Uršič, ki zaradi kadrovske stiske še vedno nekaj ur na teden poučuje. "Vsak se lahko pritoži, vsak lahko išče pravico, tko deluje tudi šolski sistem. To vpliva na nas in ta birokracija, če je namenjena nadzoru, kar je prav, a ne da nas omejuje, da nam odvzame avtonomnost, ki jo rabi vsak učitelj."

"Imamo občutek, da je ta poklic zelo nespoštovan. Že ko vstopiš v razred, dobiš povratno informacijo, ah ti si zdej tukaj, ker moraš bit, da nekaj poveš, ni spoštovanja," je dejala Tomažič.

Javnost ne vidi ure in ure domačih priprav

V osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani se med odmorom napolnijo hodniki, učitelji odhitijo na kratko pavzo. Po nekaj minutah je treba nazaj na delo. Učitelj matematike in fizike Uroš Medar bo razredu predstavil osnove električne energije. Danes je namreč tehnični dan. Na sporedu je tudi spajanje baterije, stikala in svetilke. Vsaka, še posebej pa taka ura, zahteva od učitelja veliko priprave, v Tarčinem prispevku uvodoma razgrne Žan Dolajš.

Delovni teden se zanj začne že v nedeljo zvečer, pravi Medar. "Jaz bi rekel, da za en delovni dan, ko sem v razredu pet ur. Ker je to verjetno tisto, kar javnost vidi. Je doma še vsaj ene tri, štiri ure priprave za tak dan," je zatrdil.

Poleg vsebinskega dela pa je v zadnjih letih, tako kot veliko dejavnosti pri nas, tudi šolanje prepletla birokracija. "Jaz iskreno v kamero povem brez težav. Ne pišem več vsak dan priprave po obrazcu, ki mi je bil na fakulteti predpisan. Ker jaz vem katere cilje moram doseči. Poročajo pa kolegi seveda, da pišejo tedenska poročila o opravljenem delu. Mesečna potem ponovno, potem razrednikova poročila. ... In teh poročil je lahko toliko, da rečeš v nekem trenutku - pa jaz rabim tajnico," je pojasnil Medar.

Poklic se je spremenil za 1000 odstotkov

Učitelj Medar je zavzet pedagog mlajše generacije. Učiteljica angleščine Jožica Frigelj pa odpira vrata OŠ Ketteja in Murna že več kot štiri desetletja. "Meni v šolstvu teče 43. leto. Poklic pa se je spremenil, ne vem kaj naj rečem, za 1000 odstotkov," je povedala.

"Na začetku moje delovne dobe je učitelj izpolnil dnevnik, redovalnico, matični list za vsakega otroka. V matično je knjigo je zapisal zaključni uspeh. Pa poročilo na koncu leta," je navedla.

In zdaj? "Zdaj je teh raznih poročil, zapisnikov, evidenc toliko, da jih sploh ne znam našteti. Par let nazaj sva z enim kolegom skušala narediti seznam kaj vse bi v bistvu učitelj moral znat napisati, pripraviti. Prišla sva tam do neke številke 96. Pa še nisva konča, sva obupala," je odgovorila učiteljica Frigelj.

Okovje birokracije paralizira izobraževalni proces

Birokracija pa ovira tudi delovanje na izjemno pomembnem vzgojnem področju, to so izpostavili prav vsi šolniki, s katerimi smo govorili ta teden.

"Primer, ki se je nam zgodil je, ko je učenec načrtno hotel poškovati druge, ko je bilo več kot očitno, da je hotel nekomu nekaj narediti. Smo mu podelili vzgojni ukrep. Pa je prišla inšpektorica in je rekla, ga morate umaknit. Smo rekli, kako umaknit? Če pa je bilo načrtno. Če bi to naredila odrasla oseba, bi šel verjetno v zapor. Je rekla, da do zdaj ni imel nobenih prestopkov. Prvič ob ponovljenem postopku pa lahko izrečete," je navedel Medar.

Zakaj je prevladalo načelo postopnosti?

Načelo postopnosti je prevladalo nad načelom sorazmernosti. Poglejmo zakaj. Od leta 2004 do leta 2009 je za vse osnovne šole veljal pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev, ki ga je sprejel šolski minister Slavko Gaber. Pravilnik je v 30. členu določal, kaj so hujše kršitve.

Izsiljevanje, ogrožanje življenja, kraja, spolno nadlegovanje, uničevanje uradnih dokumentov itd. V naslednjem členu je jasno pisalo: Za hujše kršitve se vzgojni ukrep lahko izreče nemudoma. In še: Načelo postopnosti ne velja.

Zdaj je drugače. Šole imajo svoje vzgojne načrte. Preden bodo nekomu, ki prej ni povzročal težav, za hujšo kršitev dodelile ukor, mu morajo zaradi načela postopnosti najprej izreči milejše ukrepe. Denimo opravljanje koristnega dela, pripravo referata, pomoč čistilki ali hišniku ... itd.

"Če učenec nasloni nož na vrat drugemu učencu in mu rečeš, zdaj pa se bomo malo pogovarjali s tabo. Ne, to je bila resna kršitev. In za to resno kršitev je treba resno postopati," je povedal ravnatelj OŠ Srečka Kosovela Sežana.

Permisivna vzgoja je odpihnila "trdo roko"

Disciplina "trde roke" pa že kar nekaj časa ni več v domeni nekoč celo strahospoštovanega učiteljskega poklica. Prevladal je namreč koncept t. i. permisivne vzgoje.

"Od nekdaj absolutne avtoritete v razredu je zdaj potrebno si avtoriteto zaslužiti. Od nekdaj skoraj brezpogojnega uboganja zdaj pogosoto pridemo do tega, da učenci rečejo: ne bom, nočem, ne briga me," je dejala Frigelj.

Se starši res preveč vtikajo v delo in presojo učiteljev?

Ne samo obiski odvetnikov, tudi prijave na šolsko inšpekcijo so v izrazitem porastu. Leta 2009 je bilo okoli 500 pobud za inšpekcijske nadzore, lani že skoraj dvakrat toliko. Večino prijav so podali starši in skrbniki otrok.

"Verjetno, ko govorimo o tem kaj je glavna teževa, bi vsi radi slišali, da so otroci slabi, pa da so starši slabi, pa da so plače nizke, pa da imamo slabe pogoje za delo ... Ampak to je zelo majhen delež tega. V resnici je večina otrok, večina staršev še vedno super. Problem je samo, da tisti, ki ne želijo sodelovati, ki nočejo sodelovati, ki nočejo spremeniti svojih vedenj, imajo vedno večji glas," je povedal Medar.

Če so ocene višje, zakaj je znanja manj?

Šola je vedno bolj zreducirana na boj za ocene. Na marsikateri slovenski šoli je povprečna ocena nerealno visoka, že več kot 4, medtem pa padajo rezultati matematične, naravoslovne in še posebej kritično bralne pismenosti. Čedalje višje ocene, čedalje manj znanja.

Temeljitejše reforme šolstva ni na vidiku. Razmere naj bi izboljšala prenova učnih načrtov, ki se trenutno pripravlja, a se zapleta. Oktobra je iz komisij za pripravo učnih načrtov izstopila cela vrsta strokovnjakov s fakultet in srednjih šol. Glavni očitek pa: nestrokovno vodenje prenove na Zavodu za šolstvo, ki ga je do nedavnega, več kot desetletje, vodil novi šolski minister Vinko Logaj.

Teorija ali praksa pri športni vzgoji?

"Stvari niso šle strokovno gledano tako kot bi morale. Dolgo časa smo se trudili, da bi jih spravili na prave tirnice, potem so nas za pol leta vse iz fakultet izločili iz skupine, nismo bili niti vabljeni na sestanke," je povedal Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, ki ga skrbi vedno več sedenja otrok, kar že ima konkretne in merljive posledice na njihovih telesih. Tudi v športno vzgojo se vrinja čedalje več sedenja in pisanja.

"In zdaj se hipotetično lahko zgodi, da bo otrok znal teoretično zelo dobro opisati dvokorat in polaganje z desno pri košarki dobil petko, tisti, ki pa zna to narediti pa ne zna razložiti, pa ne. In smo v bistvu zgrešili celoten pomen šolanja in izobraževanja gibanja pri športu," je opozoril Starc.