Nekdanji notranji minister Rado Bohinc je pred preiskovalno komisijo DZ-ja, ki ugotavlja politično odgovornost pri štetju izbrisanih, povedal, da ne ve, kaj se je s temi podatki dogajalo po letu 2004, ko ni bil več notranji minister. Lani, med ministrovanjem zdajšnje notranje ministrice Katarine Kresal, je namreč ministrstvo naštelo 25.671 oseb, državljanov drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki naj bi bili po 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivališča.

Bohinc: Razlika je res precej velika
"Ključno vprašanje pa ni število, temveč da se izdajo odločbe vsem, ki so do tega upravičeni po sodbi ustavnega sodišča," je poudaril Bohinc, a dodal, da se mu zdi razlika med obema številoma precej velika. "Verjetno je šlo za postavitev drugačnih metodoloških kriterijev pri ugotavljanju upravičencev. To je pravica vsakega ministra. Vendar to težko ugotavljam," je dejal in dodal, da se prav lahko zgodi, da je ta številka večja ali manjša.

Temu je nasprotoval predsednik preiskovalna komisije Robert Hrovat (SDS), saj je prepričan, da ni mogoče reči, da sta obe številki izbrisanih pravilni. Bohinc je nato poudaril, da vztraja pri svojih številkah, dopušča pa možnost, da v času njegovega ministrovanja v evidenco niso šteli tistih izbrisanih, ki so medtem pridobili slovensko državljanstvo, po metodologiji štetja v času ministrovanja Kresalova pa so te vključili v število izbrisanih.

Na Hrovatovo vprašanje, zakaj je, ko je bil minister, izdal le 3.829 dopolnilnih odločb, ki so priznavali izbrisanim stalno prebivanje od leta 1992 naprej, od skupno 7.153, je Bohinc odgovoril, da "ima v spominu", da so jih izdali več, več kot 4.000, dopušča pa možnost, da ni imel pravih podatkov. Dopolnilne odločbe so nehali izdajati zato, ker ni bil več minister in je prišla "druga komanda", ne pa zaradi tega, ker bi zmanjkalo denarja.

"Vse odločbe izdane po individualni obravnavi"
Obenem je zatrdil, da so vse dopolnilne odločbe izdajale po individualni obravnavi v upravnem postopku, drugače kot individualno jih po njegovih besedah v upravnem postopku niti ne morejo. "Nobena izmed izdanih odločb ni bila napadana in razveljavljena," je poudaril.

Hrovat je nato dejal, pri čemer se je skliceval na dokument notranjega ministrstva, da so v času Bohinca najprej našteli več kot 29.000 izbrisanih, nato pa so ugotovili, da to ni pravo število, in sicer zato, ker računalniške evidence niso bile ažurirane s podatki, pridobljenimi iz ročne evidence. Nekdanji notranji minister se tega ne spomni, "saj je že daleč od tega".

Je dokument MNZ-ja kredibilen?
Predsednik preiskovalne komisije je navedel tudi podatke iz poročila o stanju glede števila izbrisanih na dan 15. 6. 2009, ki naj bi ga v. d. generalnega direktorja direktorata za upravne notranje zadeve Dušan Vučko poslal notranji ministrici Kresalovi. V tem poročilu glede izdaj dopolnilnih odločb med drugim piše, da je 125 oseb, zajetih v številki 7.153, bilo rojenih po 26. 2. 1992.

Prav tako je 428 oseb že umrlo, 256 oseb ni imelo stalnega prebivališča v Sloveniji na dan 26. 2. 1992, 111 oseb pa sploh ni bilo državljanov drugih republik nekdanje Jugoslavije, je dejal Hrovat in Bohinca vprašal, ali še vedno trdi, da so bili upravičenci individualno obravnavani.

Bohinc meni, da ti podatki ne zaslužijo resnega komentarja. "Samo ugibam lahko, od kod ti podatki. Drznim si reči, da nimajo velike veljave. Dopuščam možnost napačnih vročitev odločb, vendar ne v velikem obsegu," je pojasnil. Glede Hrovatovega vprašanja, ali se mu ne zdi, da je bil problem izbrisanih v tujini predimenzioniran, pa je nekdanji minister poudaril, da je bil ta problem predimenzioniran v Sloveniji in izkoriščan za politične namene ter da bi morali najti enotnost in sposobnost, da se reši ta problem.

"Težko govoriti o politični odgovornosti"
Po Bohinčevem mnenju je težko nekomu naprtiti politično odgovornost za štetje. Lahko sicer gre za strokovno odgovornost, če je prišlo do napak pri vodenju upravnih postopkov, je dejal in ocenil, da so v tem primeru sankcije potrebne. Na prvo mesto je treba postaviti politično odgovornost za izbris, vprašanje pa je, ali je to po 18 letih še smiselno, je dodal.

Nekdanji minister je tudi pritrdil poslancu LDS-a Antonu Anderliču, da ni šlo za prenos iz ene evidence v drugo. Izbrisani so bili po njegovih besedah "umaknjeni" in so iz evidenc preprosto izginili, prav zato je bil tudi problem ponovno vzpostaviti evidence.

Hrovat: SDS za popravo krivic, ne pa za špekulante
Hrovat je zatrdil, da SDS zagovarja stališče, da se popravijo krivice vsem, vendar po individualni obravnavi. Dodal je, da so po osamosvojitvi Slovenije mnogi tudi špekulirali, ali naj si uredijo status v Sloveniji ali ne. Tem, špekulantom, kot jih je poimenoval Hrovat, ne bi smeli izdajati odločb. Poslanka SD-ja Darja Lavtižar Bebler pa je dodala, da je sicer vsakdo v kakšnem primeru špekuliral, a da je v tem primeru težko reči, kdo je špekulant.

Na sejo komisije je bila vabljena tudi ministrica Kresalova, a se je opravičila.

Kot je znano, naj bi komisija odgovorila na vprašanje, po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni štetji izbrisanih leta 2003 in lani.