Pahor je preričan, da bi morali omenjeno dejstvo upoštevati pri sprejemanju odločitve in da bi morala Slovenija vztrajati pri rešitvi meje s Hrvaško še pred njenim vstopom v Evropsko unijo.

Boris Pahor: Vedno na strani žrtev, proti fašističnim in komunističnim mogotcem
"Zgodovinska ugotovitev, da Piranski zaliv, vključno s Savudrijo, ni bil nikdar hrvaški", bi morala biti "prava osnova za sleherno dogovarjanje o meji na morju", je dejal Pahor in spomnil, da se je Slovenija Evropski uniji lahko pridružila šele, ko ji je to dovolila Italija. Zato je njegovo mnenje o hrvaškem vstopu podobno. Dejal je: "Po mojem mnenju bi zato morala prav tako ravnati tudi Slovenija glede sprejetja Hrvaške v Evropsko zvezo. To se pravi: najpoprej dogovor o mejah, vključno s tisto na morju."

Poudaril je še, da gre za dve trditvi, ki "nikakor nista čustveni", poleg tega pa ima vprašanje meje na morju "v preteklem ozadju celo zločine nad prebivalci". "Kjer pa gre za žrtve, sem kot humanist in pisatelj zmeraj na njihovi strani, ali gre za fašistične ali komunistične zločinske mogotce," je v izjavi za javnost zapisal Pahor.

ZZB podpira sporazum
Za nasprotno stališče se je javno izrekla Zveza borcev za vrednote NOB-ja, kjer menijo, da je alternativa arbitraži "nerešeno sedanje stanje, ki ni ugodno in ni v nacionalnem interesu". Predsednik zveze borcev Janez Stanovnik tako poziva k potrditvi arbitražnega sporazuma na bližajočem se referendumu.

Stanovnik meni, da je sporazum po dvajsetih letih neuspešnih pogajanj najprimernejša rešitev za obe državi, saj arbitrom nalaga, da poleg "mednarodnega prava upoštevajo tudi pravičnost, dobrososedske odnose in druge relevantne okoliščine za dosego poštene ter pravične odločitve".