Boštjančič je po uspešno prestani interpelaciji ocenil, da je bila razprava v DZ-ju predvsem politični šov. Kot je dejal, si niti ni delal utvar, da bo dejansko namenjena pojasnitvi dejstev. "Sem človek številk in verjamem, da so številke dovolj zgovorne, vlada in ministrstvo za finance delata zelo uspešno," je prepričan.

Interpelacija zoper ministra Klemna Boštjančiča v državnem zboru

Tretji dan redne decembrske seje DZ-ja je bil namenjen interpelaciji, ki so jo poslanci SDS-a vložili zoper finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ta pa je zavrnil vse očitke.

Poslanec SDS-a Zvone Černač je v imenu predlagateljev interpelacije poslancem opisal potek nakupa sporne sodne stavbe na Litijski, za katero je po navedbah Černača proračunska sredstva zagotovil prav finančni minister Boštjančič.

"Pri ministru za finance Klemnu Boštjančiču je podana odgovornost zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, odgovornost zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in odgovornost zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Ocenjujemo, da je podana odgovornost zaradi zavajanja javnosti v zvezi z zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup podrtije na Litijski cesti 51 v Ljubljani in ne nazadnje nič manj pomembno ocenjujemo, da je pri njem izpostavljena odgovornost, izkazana odgovornost zaradi oškodovanja javnih financ ter negospodarnega in nesmotrnega upravljanja z javnimi sredstvi. Mi smo v interpelaciji napisali, zoper kar se je tudi obregnil minister v odgovoru, da je minister za finance skrbnik javnih financ, da je kot tak seveda še posebej pomemben v vladni strukturi, da se od njega pričakuje še večja stopnja kredibilnosti, integritete in zaradi tega, kar smo navedli, je porušeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili njegovega podjetja na račun v davčno oazo," je navedel Černač.

"Minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič je še danes 100-odstotni lastnik podjetja Brio, svetovalni center, d. o. o. To podjetje je leta 2015 nakazalo 30.940 EUR na transakcijski račun ene od podružnic družbe Ibis Global Support and Resource v državo Belize, ki je poznana kot davčna oaza in je bila v letu 2015 na evropskem seznamu držav, ki so problematične zaradi izogibanja plačilu davkov, oziroma poenostavljeno povedano, omogočajo pranje denarja. Minister je v odgovoru na interpelacijo pojasnil, da je šlo za storitev izobraževanja pilotov, ni pa pojasnil, ne katerih pilotov, ne za katero letalsko družbo, ne v katerem obdobju so se ta izobraževanja odvijala," je domnevno sporno početje ministra Boštjančiča še opisal Černač in dodal, da okoliščine torej kažejo, da gre za izogibanje plačilu davkov. Poslance pa je pozval, da naj po razpravi izrečejo nezaupnico ministru za finance.

Boštjančič zavrača očitke SDS-a

Minister Boštjančič je v odgovoru na očitke in navedbe Černača dejal, da ne držijo in da je slišal tudi nekaj laži ter da je očitke že večkrat pojasnil in zavrnil.

"Vlagatelji interpelacije poskušajo zgraditi očitke na razkritjih revizije zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 Računskega sodišča in v njej namesto pravno relevantnih dejstev uporabljajo besedne zveze, kot so varuh javnih financ, varuh zakonitega razpolaganja z javnimi financami, prvi in ključni skrbnik javnih financ, in vse to v nadaljevanju navežejo v neko strožjo obliko odgovornosti, ki je veljavni pravni red sploh ne pozna in še manj opredeljuje. Minister za finance ne more biti in ni odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrstev in ministrov. To navsezadnje izhaja iz 114. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je vsak minister odgovoren za delo svojega ministrstva," je odgovoril Boštjančič.

Minister je tudi navedel, da so nepredvideni namen iz 42. člena Zakona o javnih financah vse vlade in vsi ministri pogosto tolmačili drugače, kot ga razume Računsko sodišče. "To neskladje je bilo namreč ugotovljeno v vseh revizijah Računskega sodišča zadnjih 14 let in za vse ministre. Državni zbor je zato na predlog te vlade sprejel spremembo zakona o izvrševanju proračuna, ki do prilagoditve sistemskega zakona o javnih financah ureja to večletno različno tolmačenje nepredvidenega namena. Vlada lahko skladno s tem do meje dveh odstotkov ta sredstva razporeja sama," je navedel.

Pojasnil pa je tudi ozadje plačila Bria v Belize. "Storitev, ki je bila plačana z nakazilom iz leta 2015, je bila izobraževanje pilotov, to sem že pojasnil. Pri tem je moje podjetje sodelovalo z ameriškim podjetjem Ibis Global s sedežem v ameriški zvezni državi Washington, ki je bilo tudi prejemnik sredstev za omenjeno storitev. To podjetje je posredovalo podatke o tem, kam je treba nakazati denar za opravljeno storitev, in sicer na eno od njihovih podružnic. Če povem preprosteje: v letu 2015 je družba plačala opravljeno storitev na bančni račun, ki ga je sporočil izvajalec storitve, in na to plačnik storitve ni imel vpliva. Če bi bilo navedeno nakazilo problematično, ga banka ne bi izvršila, saj bi ji to preprečevala pravila, vezana na preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Belize v času plačila ni bil na seznamu držav, kamor se nakazila ne bi smela izvajati. Takšen posel torej ni bil prepovedan," je še dodal Boštjančič.

Koalicija zavrača očitke

Podporo interpelaciji ministra za finance Klemna Boštjančiča so v predstavitvi stališč poslanskih skupin poleg SDS-a napovedali tudi v NSi-ju. V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica so medtem poudarili, da so očitki neutemeljeni, in napovedali podporo ministru.

Minister za finance ne more biti in ni odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrstev, je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda poudarila Andreja Kert.

Poudarila je, da je bil v primeru nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani predlagatelj gradiva predstojnik ministrstva za pravosodje, in ne predstojnik ministrstva za finance, "kot se skuša ves čas prikazati v javnosti". Minister za finance tudi nima pravne podlage, da bi stanje nepremičnin in potrebo pravosodnih organov glede ustreznih in zadostnih nepremičnin preverjal na terenu, je dodala.

Po mnenju Andreje Kert smo ob tokratni interpelaciji, tako kot ob srednem poskusu razrešitve predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič, priča "brezupnemu napadu na eno od bolj izpostavljenih oseb koalicije". Med dosežki Boštjančiča v mandatu aktualne vlade je med drugim navedla prenovo plačnega sistema v javnem sektorju in več potez za izboljšanje finančnih kazalnikov. Napovedala je, da bodo v Svobodi glasovali proti interpelaciji.

Interpelacije ne bodo podprli niti v poslanski skupini SD-ja. "Kot vedno v teh primerih se moramo vprašati, kdo so tisti, ki vpijejo primite tatu, in zakaj želijo s tem ustvariti nekaj dramskega in političnega učinka," je v predstavitvi stališča poslanske skupine izpostavil Soniboj Knežak.

Ob očitkih o negospodarnem ravnanju z javnimi sredstvi po njegovih besedah ne smemo pozabiti tudi, kako so z njimi ravnali predlagatelji interpelacije, ko so nazadnje dobili to priložnost.

"Ne bodo se pozabili tovornjaki z maskami, prijateljsko pajdaške nabave, nerealistično načrtovani proračuni, visoke prerazporeditve med postavkami za razne namene. Vse, kar so potrebovali kot izgovor, so bile izjemne okoliščine in pavšalne navedbe, češ da rešujejo življenja," je spomnil na negospodarne prakse iz obdobja covida-19.

Po mnenju poslanske skupine Levica je minister Boštjančič obširno odgovoril na očitke, "ki bi jih desna stran parlamenta brez težav in v prvi vrsti očitala in tudi morala nasloviti kateremu koli svojemu ministru," je poudaril Milan Jakopovič. Menijo tudi, da je interpelacija "v svojih točkah neupravičena", zato je ne bodo podprli.

Čeprav so v Levici prepričani, da bi moral imeti minister za finance večji posluh za rešitve prebivalcev, "zlasti v delu, ko moramo zasledovati servisiranje javnih storitev in pravic," verjamejo, da bodo z ministrom dobro sodelovali do konca mandata, je poudaril Jakopovič.

Med Boštjančičevimi dosežki je med drugim poudaril hiter odziv ob lanskih poplavah in izboljšanje stanja javnih financ.

"Letni proračunski primanjkljaji so se po ogromnih vsotah, ki jih je zapustila prejšnja vlada, znižali. Proračunski primanjkljaj je leta 2023 znašal 2,6 odstotka BDP-ja, letošnji pa bo, sodeč po zadnjih napovedih, še malenkost nižji. V enako smer se gibljejo tudi podatki glede državnega dolga, saj je z izjemo leta 2019 trenutni državni dolg, ki znaša nekaj pod 70 odstotkov BDP-ja, najnižji po letu 2012," je naštel Jakopovič.

NSi podprl interpelacijo

"Pri nakupu sodne stavbe je šlo narobe vse, kar je lahko narobe šlo, tudi s strani ministrstva za finance," pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi-ja poudaril Jernej Vrtovec. Spomnil je, da je komisija za nadzor javnih financ februarja letos o nakupu sodne stavbe predlagala revizijo Računskega sodišča, to pa je ugotovilo več kršitev, "tako s strani ministrstva za pravosodje kot tudi ministrstva za finance," je poudaril.

Minister Boštjančič se bo po mnenju Vrtovca v zgodovino zapisal tudi kot minister, ki se ga bo oprijel vzdevek minister za višje davke. Izpostavil je številne spremembe, sprejete v mandatu aktualne vlade, na podlagi katerih so se že ali se bodo zvišala davčna bremena in dajatve državljanov in pravnih oseb. O tem je med drugim izpostavil razveljavitev rešitev na področju razbremenitve pri dohodnini s konca mandata prejšnjega DZ-ja, uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka, davek na bilančno vsoto bank, povišanje davka od dohodka pravnih oseb.

Po izračunih Vrtovca se bo na podlagi ukrepov aktualne vlade davčno breme v obdobju 2023–2028 skupno povečalo za 7,5 milijarde evrov, "to znaša 3750 evrov novih javnih dajatev na vsakega državljana v tem obdobju," je poudaril. Med očitki ministru je med drugim izpostavil neuresničevanje koalicijske zaveze glede razbremenitve davka na plače. "Tudi zaradi tega bomo v NSI-ju interpelacijo podprli," je poudaril.

Če bi minister za finance deloval v skladu z zakonom in ne bi predlagal prerazporeditve sredstev iz proračunske rezerve, do škodljivega nakupa stavbe na Litijski 51 ne bi prišlo, pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS-a poudaril Rado Gladek.

Med očitki ministru je povzel številne nepravilnosti, povezane z nakupom stavbe na Litijski, netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja, znižanje sredstev za delovanje Računskega sodišča in druge.

"V reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2023 Računsko sodišče ugotavlja, da je bil zaradi nakupa stavbe na Litijski 51 kršen zakon o javnih financah, da v proračunu za leto 2023 nakup stavbe na Litijski ni bil načrtovan, zanj ni bilo zagotovljenih sredstev, niti ni bila pripravljena investicijska dokumentacija," je našteval Gladek in ministra Boštjančiča pozval k odstopu.