Opozoril je, da so mnogi pozabili na pomen božične noči. Zanje je le spomin na otroštvo, preteklost in tradicijo. Vendar božič sodi v naš čas in je odraz žive, zavestne in osebne vere, je med drugim dejal nadškof.
Upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran je pri polnočnici v ljubljanski stolnici med drugim dejal, da vsak na svoj način doživlja nemoč pred velikimi težavami sveta in pred lastnimi težavami. V različnih oblikah bega pred resničnostjo iščemo drobce sreče, vendar potrebujemo več. Potrebujemo in pričakujemo polnost življenja.
Božični voščili Urana in Erniša
Pred božičem sta voščili izrekla ljubljanski nadškof Alojz Uran in evangeličanski škof Geza Erniša.
Uran je dejal, da letošnji božič obhajamo v razmerah, ki niso rožnate. Svetovna gospodarska kriza povzroča vedno večje socialne krivice. Ob tem je opozoril, da državniki iščejo poti za rešitev finančnih, ekoloških in gospodarskih zagat, pozabljajo pa na ljudi, ki ne vedo, kako bodo preživeli in kje bodo našli zaposlitev. Tudi prvi božič se je zgodil v podobnih okoliščinah teme in smrtne sence. Ko so razmere dozorele, je v svet tesnobnega nemira stopil knez miru.
Evangeličanski škof Geza Erniša pa je v božičnem voščilu med drugim dejal, da v teh mrzlih zimskih dneh ljudje še posebej potrebujejo zavetje, mir, toplino in razumevanje. Če imamo topli dom, košček vsakdanjega kruha in ljubeče ljudi, moramo to ceniti, kajti mnogi po svetu in domovini tega ne premorejo.
Evangeličani, ki jih je v Sloveniji približno 20.000, slavijo božič drugače kot katoličani. Med drugim ne poznajo polnočnice.
Čas, ko se začnejo dnevi daljšati
Na božični dan se kristjani spominjajo Jezusovega rojstva, čeprav natančen datum rojstva ni poznan. Iz Slovenske škofovske konference (SŠK) so sporočili, da so tisti, ki so določali datum Jezusovega rojstva, izbrali datum, ko se dnevi znova začenjajo daljšati. "Ob prihodu nove luči v naravo praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila," so že zapisali in dodali, da je vsebina praznika povezana s skrivnostjo božjega učlovečenja.
Navada trikratnega obhajanja maše ob božiču - opolnoči, ob zori in podnevi - je bila vpeljana že zgodaj, velja pa tudi danes. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma, vzet iz začetka Janezovega evangelija, so še pojasnili pri SŠK-ju. Hkrati je božič za kristjane tudi možnost poglobitve v vero in možnost njenega utrjevanja. Za veliko nočjo je božič drugi največji krščanski praznik.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje