Po besedah infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, ki začasno opravlja tudi vlogo ministrice za naravne vire in prostor, je bilo v zadnjih mesecih tako na vodotokih kot na prizadetih državnih cestah narejenega ogromno. Skupaj je bilo, kot je strnila, končanih 643 delovišč, od tega 26 na Muri, 156 na Dravi – to vključuje tudi Mežo kot pritok Drave, 150 na Savinji, 159 na zgornji Savi, 32 na srednji Savi, 24 na spodnji Savi in 76 na Soči.

V tem trenutku je odprtih 230 delovišč, na njih so aktivni 1104 delovni stroji in 1592 ljudi. "Naš cilj ali pa moj cilj, ker sem zdaj odgovorna tudi za ministrstvo za naravne vire in prostor, je, da bi se intervencija v vodotokih končala v približno roku dveh mesecev," je navedla.

Glede normalizacije razmer na državnih cestah na poplavljenih območjih je Bratušek poudarila, da so delavci koncesionarjev v manj kot dveh mesecih odpravili vse popolne zapore po povodnji. Takoj po njej je bilo popolnoma zaprtih približno 500 kilometrov cest. Vlada in direkcija za infrastrukturo si želita, da bi intervencijska dela, torej tista, po katerih se ceste vrnejo v enako stanje kot pred poplavami, končali nekje do maja prihodnje leto.

Sorodna novica Šarec: Nimam nobenih težav s tem, da se zadeve razčistijo – prioriteta mora biti dobrobit živali

Medtem na direkciji pripravljajo tudi projekte za večje obnove in rekonstrukcije, ki bodo cestno infrastrukturo naredili odpornejšo proti naravnim nesrečam v prihodnje. Omenila je dva večja projekta na Koroškem, rekonstrukcijo cestnih odsekov med Črno na Koroškem in Mežico ter med Ravnami na Koroškem in Dravogradom.

Predvsem leto 2024 bo tako po besedah ministrice Bratušek leto obnov. Ob tem državljane in občine poziva k razumevanju in solidarnosti, saj bo v 2024 in 2025 prioriteta obnova po poplavah, zato bo treba določene projekte na državnih cestah zamakniti "za pol leta, leto, leto in pol". To pa ne pomeni, da se preostali projekti povsem zaustavljajo, je zatrdila. Trenutno jih je aktivnih 860, je pristavila.

Kritike iz opozicijskih vrst

V opoziciji so medtem kritični. Prva med poslanci SDS-a Jelka Godec je tako na primerih določenih zastalih projektov na območjih Šentjurja in Slovenskih Konjic ter odsotnosti predvidenih proračunskih sredstev zanje v 2024 in 2025 argumentirala, da je popoplavna obnova predvsem priročen izgovor za zaustavitev določenih, prav tako potrebnih projektov na omrežju državnih cest po državi, pri katerih se je dinamika upočasnila že pred avgustovsko ujmo.

Vprašanja premierju v četrtek

Poslanska vprašanja premierju, s katerimi se običajno začne redno plenarno zasedanje, se bodo tokrat nanašala na ukrepe vlade ob povečanem številu nezakonitih prehodov meje, izvajanje zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu.

Tokratno sejo DZ-ja bo sicer zaznamovalo potrjevanje proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, ki jih v pomembni meri zaznamuje sanacija po avgustovski ujmi. Glede na dokumente bi proračunski primanjkljaj v letu 2024 znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2025 pa naj bi se primanjkljaj znižal na 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP-ja.

Na dnevnem redu je med drugim tudi predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, vmesno poročilo preiskovalne komisije DZ-ja o financiranju političnih strank in predlog deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela, med mandatno-volilnimi zadevami pa tudi volitve štirih od skupno devetih članov Državnotožilskega sveta RS, ki jim mandat poteče 18. decembra.