Statistični urad med mlade šteje ljudi od 15. do 29. leta, vendar se pri obravnavi zaposlovanja upošteva starostno skupino med 15. in 24. letom starosti. Med vsemi tistimi, ki pri tej starosti delajo, je bilo brezposelnih 12 odstotkov ljudi, kar je odstotek več kot lani. To pa je kar nekaj več kot povprečna stopnja brezposelnosti v Sloveniji, ki je maja znašala 8,8 odstotka.

Po podatkih, ki so nam jih posredovali na Zavodu za zaposlovanje, so mladi lani na zaposlitev povprečno čakali 4 mesece in 27 dni, v prvih letošnjih sedmih mesecih pa manj - 3 mesece in 39 dni.

A tudi to, da je čakanje na delo krajše, še ne pomeni, da je stanje kaj boljše. Kar slabih 78 odstotkov vseh zaposlitev, torej tudi v drugih starostnih skupinah, je namreč za določen čas. Sploh med krizo pa so zaposleni za določen čas tisti, ki morajo prvi oditi.

Na Zavodu za zaposlovanje so sicer zapisali, da so mladi najbolj prilagodljivi in hitreje pripravljeni sprejeti različne zaposlitve ter tako hitreje prehajajo iz enega v drugi status. Težava pa nastane, ko po določeni izobrazbi povprašujejo in je iskalcev zaposlitve z isto izobrazbo preveč. Poleg tega je velika težava mladih pri zaposlovanju pomanjkanje delovnih izkušenj. Po podatkih z zavoda imajo najslabše možnosti za zaposlitev mladi z nižjim izobrazbenim nivojem.

Mladih vse manj
Sicer pa se po podatkih Sursa število mladih med 15. in 29. letom v Sloveniji vztrajno zmanjšuje. Čeprav se je lani skupno število prebivalcev Slovenije povečalo za 22.000, se je hkrati število prebivalcev v omenjeni starostni skupini zmanjšalo za pet tisoč. Leta 2006 je ta starostna skupina predstavljala še dobro petino prebivalstva, danes pa le še slabo petino. Leta 1981 je bilo toliko starih prebivalcev Slovenije skoraj čertina.