, trdi Andrej Brglez.

Poslanci bodo predvidoma v ponedeljek poleg že sprejetega zakona o motornih vozilih sprejeli še preostale tri zakone iz svežnja prometnih zakonov, in sicer zakon o cestah, zakon o voznikih in zakon o pravilih cestnega prometa. Prav ta je najbolj razburil slovensko javnost, saj med drugim predvideva strožje sankcioniranje voznikov, zalotenih pri prekrških, ki so neposredno povezani s hujšimi posledicami prometnih nesreč.

O omenjenem zakonu smo se pogovarjali z Andrejem Brglezom z Inštituta za civilizacijo in kulturo.

Prehitra vožnja v naselju, vožnja po nasprotnem pasu avtoceste in vožnja pod vplivom alkohola bodo med prekrški, ki bodo voznika "prikrajšali" za 1.200 evrov, 18 kazenskih točk in vozniško dovoljenje. Kaj menite o tako visokih kaznih za prometne prekrške, ki jih predvideva predlog zakona o cestnih pravilih?
Kazni, tudi v prometu, naj bodo učinkovite. Učinkovitost pa ni pogojena zgolj z višino, temveč tudi z uspešno in hitro izterjavo naložene kazni. Tukaj je novosti veliko manj, kot bi si jih želeli in kot je potrebno, da bo "preventivni« in "kurativni" varnostni učinek kazni končno enkrat učinkovit.

Bodo visoke kazni resnično izboljšale varnost udeležencev v prometu, kar naj bi bil njihov glavni namen?
Ne. Ker zgolj višina in v občutno manjšem delu izboljšana zakonska podlaga za hitrejše in uspešnejše izterjevanje kazni ne moreta ustvariti pogojev za to, da bomo vozniki kazen začutili v taki obliki, da nas bo od prehitre vožnje odvračala. Kazen je najučinkovitejša takrat, ko nas odvrne od tega, da prekršek, tudi majhen, sploh naredimo.

To je tisti "kurativni" del kazni, ki bi ga pri nas tako zelo potrebovali. Vendar pa tega ni mogoče doseči, kot rečeno, samo z dvigom zneska plačila za prekršek. Vendar ta ugotovitev ni nekaj novega. In prav to, da vsi vemo, kako neučinkovito je bilo do zdaj (zelo pogosto) dvigovanje višine denarne kazni, ima zelo širok in globok negativni učinek. Večini voznic in voznikov daje občutek, da živimo v državi, ki ima sicer na papirju za različne kršitve predpisane zelo ostre in težke ukrepe, a jih v resnici večina ne občuti tako tudi v stvarnosti.

Kot sem že rekel, gre za večjo težavo, saj tako ozračje spodbuja pasivnost in ignoranco do države, policije in pravil "igre" na splošno. V družbi, ki s prekrškarji, pa to najbrž ne velja samo za prometne prekrškarje, ne opravi hitro in učinkovito, je težko govoriti o tem, da imajo kazni kakšno "kurativno" težo.

Kateri so po vašem mnenju ukrepi, ki bi se jih morala država lotiti za povečanje varnosti udeležencev v prometu?
Ko bodo enkrat pripravili zakonske podlage za hitro in učinkovito izterjavo predpisanih kazni, ko bo policijo, torej nadzor, mogoče pričakovati povsod in ne zgolj na pričakovanih in znanih mestih, ko bodo državni uradniki naredili dovolj kakovostne primerljive študije zakonskih podlag ter sistemskih rešitev za učinkovito izvedbo predpisanih kazni (te jim bodo pokazale še veliko drugih možnosti, ki so v njihovi moči, za finančno in drugačno "treznjenje" prekrškarjev), bo narejen korak naprej.

Že zdaj pa bi morali narediti tudi druge korake. Denimo, v osnovne in srednje šole je treba uvesti sveže in času primerno opremljene prometne vsebine. Nelogično postavljene table so "leglo" za neštete nepotrebne prekrške in zmešnjave. Znane cestne "mrtve točke" je treba sistematično popravljati (odpravljati), saj je strošek tega manjši od stroška, ki ga prinašajo nesreče, ki se tam dogajajo v času, ko se za tehnično pomanjkljiv ali nevaren cestni odsek ve, a se ga ne popravi. Preventivne akcije morajo biti bolj premišljene in cenejše, njihov učinek pa mora biti ovrednoten ...

Novi zakon bo strožji tudi do kolesarjev, saj predvideva obvezno uporabo varnostne čelade za vse kolesarje, ne le za otroke, kot velja zdaj. Podpirate to določilo?
Ko govorimo o varnosti kolesarjev, se mi omenjeni ukrep ne zdi najbolj posrečen pristop k reševanju težav, ki jih imajo kolesarji v prometu. Predvsem v urbanih mestnih jedrih, kjer bo nadzor nad nošnjo čelad zagotovo bolj izvajan kot, denimo, na podeželju (kar seveda spet ni prav), bi bilo bistveno bolj potrebno, da bi uvedli jasnejša in bolj logična pravila za postavitev kolesarskih poti. Varnejše in do uporabnikov naklonjene kolesarske poti ne bi samo dvignile ravni varnosti kolesarjev in pešcev, ampak bi naredile vožnjo s kolesom privlačnejšo za večje število uporabnikov, kar bi imelo še veliko drugih pozitivnih učinkov.

Kakšno je torej vaše mnenje o predlogu zakona v celoti? Katere določbe so po vašem mnenju koristne in katere ne in kaj predlagate kot morebitno alternativo neprimernim določbam?
Novi sveženj zakonskih sprememb ima dobre nastavke za to, da bi lahko bil uspešnejši od predhodnih, saj v nekaterih delih poskuša uvesti spremembe, ki bi lahko izboljšale učinkovitost (izterljivost in hitrost) kazni. Prav zato je toliko bolj nesmiselno ob tem (znova) dvigovati tudi višino kazni, saj bi se lahko dokazalo, če bi bile zakonske spremembe še nekoliko bolj premišljene in bolj (inovativno) usmerjene k še ne izrabljenim možnostim za povečanje učinkovitosti kazni, da je kazen lahko učinkovita tudi v primeru enake višine in da so bili razlogi za dozdajšnjo neučinkovitost torej drugje.