Dejal je, da nam primanjkuje predvsem zrelosti na vseh področjih. Način, kako se bo država razvijala v prihodnje, je namreč po njegovem mnenju predvsem kulturno vprašanje. "Če ne bomo sprejeli in živeli v skladu z nekimi splošnimi standardi civilizacijskega obnašanja, potem je popolnoma jasno, da bomo šli v povsem drugo smer razvoja, kot bi morali iti. Vse prevečkrat je položaj posameznega nasilca oblasti predvsem mesto, ki služi njegovim težnjam in željam, ne samo materialno in vrednostno. Pri tem je popolnoma jasno, da se ne bomo mogli razviti v smislu neke moderne države, ampak bomo šli nazaj v avtoritarno državo, kjer je sleherno mesto naslov za osebno okoriščanje. Dokler ne bodo nosilci funkcij gledali na svoje mesto kot na priložnost, da lahko nekaj naredijo na skupnost, ko bodo skupni interesi pred njihovim lastnim uveljavljanjem, toliko časa ne moremo veljati za zrelo državo," je dejal za MMC.

Bučar: Stanje pravnosti v Sloveniji ni na tisti stopnji, ki bi ga splošni razvoj terjal in omogočal
Na vprašanje, ali se mu zdi Slovenija pravna država, je Bučar dejal, da je merilo za pravno državo to, ali se tudi vladajoča elita drži pravil, ki jih je sama postavila in ji pomenijo neke omejitve. "Če je neka država totalitarna, pomeni, da pravni red ne more veljati zlasti ne za vladajočo elito, ker vsak pravni red zavezuje. Tudi elita, ki ima možnost absolutno sama določati pravila v neki družbi, je tudi sama zavezana pravilom, ki jih je izdala. S tem je nehote tudi sama sebi postavila neke zavore. S tem je poplnoma jasno odgovorjeno na vprašanje, ali smo pravna država." Vladajoča elita v Sloveniji jemlje pravno državo kot neki okvir za njeno delovanje, še vedno pa se precej čuti nevezana na pravila, ki jih je izdala. "Ne morem reči, da je naša država absoluten zgled pravne države, daleč od tega, na drugi strani pa ne moremo reči, da so bili nekdanji sistemi absolutno avtoritarni. Je pa res, da stanje pravnosti pri nas ni na tisti stopnji, ki bi ga splošni razvoj omogočal in tudi terjal."

Dan, ko je šla Slovenija svojo pot
Pred 19 leti je bil v Sloveniji plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na isti dan leto pozneje pa je bila sprejeta in razglašena tudi slovenska ustava.

Na plebiscitu je 88,5 odstotka vseh volivcev in 95 odstotkov udeleženih podprlo vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. decembra praznujemo državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila uradne temelje slovenske samostojnosti. 26. junija istega leta je bila uradno razglašena suverena slovenska država.

Eno leto po izvedbi plebiscita sprejeta slovenska ustava
23. december je velik dan za Slovenijo, saj je bila natanko eno leto po izvedbi plebiscita sprejeta in razglašena tudi slovenska ustava, najvišji pravni akt v državi in vodilo za odločanje ustavnega sodišča. Ustava je postavila podlago pravnemu sistemu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti in na načelu delitve oblasti na tri veje, zakonodajno, izvršilno in sodno.

Ustava je bila z ustavnimi zakoni doslej spremenjena sedemkrat, kot kaže, pa bo prihodnje leto sledila nova sprememba, saj so na ministrstvu za pravosodje s strokovno skupino pripravili predlog sprememb ustave na področju pristojnosti ustavnega sodišča, v skladu s katerimi bo ustavno sodišče lahko samo izbralo, o katerih zadevah bo odločalo in o katerih ne.