Središče slovenske prestolnice bo 11. junija znova prizorišče protestov, tokrat proti napovedani novi privatizaciji slovenskih podjetij v pretežni ali večinski državni lasti, katerih strategijo upravljanja pravkar sprejema državni zbor. Z namenom preprečitve "škodljive" privatizacije uspešnih državnih družb, se je formirala koalicija, v katero so se za zdaj združili nekateri večji sindikati, parlamentarna stranka Združena levica, zveza društev upokojencev, ZZB NOB, pa tudi študentska Iskra.

"Strategija upravljanja z državnimi naložbami ni strategija slovenskega gospodarskega razvoja, temveč je strategija privatizacije slovenskega gospodarstva," je razložil vodja poslancev Združene levice Luka Mesec, saj bo Slovenski državni holding (SDH) po njegovem mnenju imel proste roke pri prodaji 91 slovenskih podjetij. "Pojem strateškosti nas ne sme zavesti," je glede klasifikacije za državo strateško pomembnih podjetij opozoril Mesec in dodal, da bo sprejeti strategiji SDH-ja lahko prodal 50 odstotkov in eno delnico.

Vodja največje sindikalne centrale Dušan Semolič je menil, da gre za proces plenjenja najboljših gospodarskih družb in sistemov, ki dajejo prek svojega poslovanja veliko svojega dobička v proračun in s tem lajšajo financiranje pokojninske blagajne in socialnih pravic. Novi lastniki pa si želijo le hitrih dobičkov, in največje žrtve pri tem so delavci.

Pri Telekomu je vse narobe s prodajo
Prvi mož sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pojasnil, da je vladi postavil vprašanje, kaj bodo imeli državljani od privatizacije, koliko bo novih delovnih mest, kako bodo Slovenci bolje živeli. "Odgovorov ni, so pa izgovori. Eden je ta, da smo to obljubili EU-ju in da to od nas zahtevajo finančni trgi. Če je tako, potem DZ in vlada izpolnjujeta želje gospodarjev, ki jima to narekujejo. To pomeni, da privoljujemo v neki kolonialen odnos," je povedal Štrukelj.

Povedal je še, da ima informacije, da naj bi bila že sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, ki ga bo kupil kupec, ki je vnaprej znan, da bo čistil podjetje in odpuščal ljudi. Celo sami ministri so govorili, da sta se potencialna kupca dogovarjala, kar je po njegovem mnenju kaznivo. Cenitve pa naj bi prilagajali željam kupca. "Kot mi je dejal eden izmed delavcev Telekoma, če bi potegnili bakrene žice iz cevi in jih prodali na odpadu, bi dobili več kot pri prodaji Telekoma," je še opozoril.

Proti tudi borci in upokojenci
Nasprotnikom privatizacije so se priključili tudi upokojenci, vendar ne tisti iz vladnega DeSUS-a, temveč zveza upokojenskih društev, ki jo vodi Mateja Kožuh Novak. "Država je samo ena velika družina in nobena družina ne bo razprodala premoženja, da bo šel Janez na Havaje, temveč bo hranila premoženje za izobraževanje otrok, da bodo lahko mladi imeli otroke, popravili hišo in da bo stara mama lahko človeško umrla," je povedala in opomnila, da če bo vlada vse razprodala, ne bo imela za razvoj, socialo, zdravstvo in tudi ne bo delovnih mest.

Predsednik ZZB-ja NOB-ja Tit Turnšek pa je poudaril, da je ta podjetja gradila in ustvarjala njegova generacija in da jih je znala upravljati. "Zdaj pa imamo strategijo, ki to ni, temveč je le hlapčevsko izvajanje ukazov iz Bruslja. Če bomo razprodali vse, bodo vaši otroci le še cenena delovna sila na svoji zemlji," je razmišljal Turnšek.