Mramor je ob robu spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu dejal, da so bili sogovorniki na skladu in v banki izjemno presenečeni nad razmerami v Sloveniji. "Slovenija je danes med državami, ki imajo dobro gospodarsko rast, kjer se znižuje brezposelnost in povečuje zaposlovanje, kar utrjuje zaupanje, da je sposobna narediti spremembe," je nadaljeval. So pa ob pohvalah prišla tudi zelo jasna priporočila. Rast je namreč še vedno krhka in Slovenija mora izvesti vse potrebne strukturne spremembe in brzdati apetite. "Zavedati se moramo, da smo krepko pod ravnjo rasti iz leta 2008 in da ne moremo imeti takšne javne porabe kot takrat," je znova opozoril, tudi zaradi nasprotovanja socialnih partnerjev reformam oziroma nadaljevanju varčevanja. Spremembe smo izvedli zato, da se uskladimo z dejanskim stanjem. "Ko smo imeli padanje bruto domačega proizvoda (BDP), smo zmanjševali javno porabo s kratkoročnimi ukrepi na različnih področjih. Zdaj smo na tej nižji ravni porabe in ti kratkoročni ukrepi morajo postati dolgoročni," je rekel. Zato v obeh mednarodnih finančnih ustanovah priporočajo nadaljevanje strukturnih reform, na drugi strani pa tudi "zelo pametno javnofinančno politiko".

Minister je ob mnenju, da se zgodba o nujnosti strukturnih reform v Sloveniji zelo dolgo vleče, zatrdil, da ni tako, saj je bilo reform že veliko. "Izpeljali smo pokojninsko reformo, reformo trga dela, dokapitalizirali smo banke, ustanovili slabo banko in slovenski državni holding. Strukturnih sprememb je Slovenija naredila celo vrsto, tako da so ti rezultati posledica teh sprememb," je spomnil minister, a v isti sapi dodal, da delo ni končano. "Strukturnih reform je še precej, smo jih pa zelo veliko naredili, in to zelo težke," je povedal Mramor.

Privatizacija se nadaljuje
Na vprašanje o zapletih okoli privatizacije je minister povedal, da je Slovenija med državami z izjemno visokim deležem državnega lastništva podjetij. Zato je na eni strani treba spremeniti način upravljanja teh podjetij, kar je naloga nastajajoče strategije upravljanja s kapitalskimi državnimi naložbami. Na drugi pa je treba zmanjšati delež teh podjetij v državni lasti s privatizacijo. "Zato smo tudi naredili klasifikacijo podjetij na tista, ki jih ne bomo prodali ali jih bomo le delno, in na tista, kjer ni logično, da so v državni lasti, in takšna bomo privatizirali," je dejal. Zavrnil je očitke, da je vlada kriva za neuspešno privatizacijo Telekoma Slovenije, in spomnil, da zakon o Slovenskem državnem holdingu na tem področju postavlja jasno ločnico med vlado in holdingom, ki ima vse pristojnosti v zvezi s to prodajo. Vprašanj glede statusa Zavarovalnice Triglav v klasifikaciji naložb v odsotnosti iz Slovenije ni želel komentirati.

Po ministrovem prepričanju je Slovenija sicer zdaj na novem izhodišču, s katerega bo mogoča višja rast. Zato je glede slovenskih obetov optimist. Potencialna gospodarska rast države tako po njegovih besedah zagotovo ni med nič in enim odstotkom. Ampak je takšna, kot je bila dolgoročna rast konec 90. let in v začetku novega tisočletja, ko je bila približno štiriodstotna ali enkrat višja od rasti v celotnem EU-ju. "Menim, da je to potencialna rast Slovenije, in če bomo vse strukturne reforme, o katerih sem govoril, izvedli in brzdali apetite, lahko to rast dosežemo, ob tem pa tudi razmeroma visoko zaposlenost," je dodal. V tem primeru bo tako rast višja od ravni med dvema in 2,4 odstotka, kjer se zdaj gibljejo napovedi. Ob tem je spomnil tudi na potrebe po postopne nižanju javnofinančnega strukturnega primanjkljaja proti izravnanim javnim financam v skladu z zavezami iz programa stabilnosti. "Višja ko bo gospodarska rast, več strukturnih reform za pospeševanje rasti bomo lahko naredili in manj napora bo treba, da se to zniževanje deficita uresniči," je dodal.

Nepopustljivo do Aten
Še posebej pametna javnofinančna politika pa je trenutno nujna za Grčijo. Vprašanje grškega dolga in morebiten izstop države iz evrskega območja je bilo namreč po Mramorjevih besedah zelo izpostavljeno v Washingtonu. "Svojega stališča nisem spremenil," je dejal minister, ki je bil v preteklosti oster do Grčije. "Želimo pa si, da bi Grčija prišla s predlogom ukrepov, ki bi bili učinkoviti in bi nadaljevali gospodarsko rast, ki se je v Grčiji ravnokar začela. To bi bilo dobro za evrsko območje in Slovenijo, ki je Grčiji veliko pomagala," je povedal Mramor, ki pa o izstopu Grčije iz evrskega območja ni želel ugibati.

Mramor končuje obisk v Washingtonu. V ponedeljek bo v New Yorku obiskal večje banke, ki so lastnice slovenskih obveznic, nato pa bo predaval na bostonski univerzi Harvard, kjer bo v okviru niza predavanj visokih funkcionarjev iz EU-ja predaval o izkušnjah tranzicijskih držav, še posebej Slovenije, s krizo.