Kot je napovedal premier Robert Golob, bomo morali za obrambo nameniti več denarja. Slovenija naj bi tako v ta namen namenila dva odstotka svojega BDP-ja, in to pred letom 2030.

Na vprašanje, kam bo v Sloveniji šel denar, ki ga namerava Evropa porabiti za obrambo, še ni odgovorov. Zagotovo pa lahko pričakujemo pospešen razvoj tudi slovenske obrambne industrije.

Gost v Odmevih je bil generalmajor Alojz Šteiner, z njim se je pogovarjala Tanja Starič.

Sorodna novica V Sloveniji občuten razvoj orožarske industrije? Proizvajali naj bi kupole za osemkolesnike patria.

Denarja za obrambo bo torej več. Vladni predstavniki napovedujejo dvojno rabo naložb v obrambo – uporabo v civilne in vojaške namene. Je to realno ali skuša vlada po vašem mnenju pomiriti domačo javnost?

Najprej moram povedati, da je dvojna raba vojaških sredstev ali pa večnamenska uporaba vojaških in civilnih sredstev stara toliko kot samo vojskovanje. Vendar, nismo več v času kmečkih uporov, ko so množično uporabljali kose, sekire in druga kmečka orodja za bojevanje. V zadnjem času se ta termin uporablja predvsem za opravičevanje nakupov orožja, zlasti pri črpanju tako imenovane mirovne dividende in jo koristijo tisti, ki kupujejo, pa tudi tisti, ki temu nasprotujejo.

Kako sploh potekajo te obrambne naložbe glede na to, da je Slovenija članica Nata? Je država popolnoma samostojna pri odločanju ali je to stvar dogovora, morda celo diktata Američanov?

Težko bi govorili o diktatu, gotovo pa se pojavljajo različni pristopi. Obstajata dva najpomembnejša modela – ameriški in ruski – in gotovo tudi kitajski, kjer obrambno ministrstvo in država odobravata večino teh prodaj in gre manjši del, torej manj kot polovica vojaških sredstev, zlasti suficitarnih, za običajno komercialno rabo. Evropski model, kljub prizadevanjem evropske obrambne agencije, je bolj usmerjen v nacionalne države in njihove proizvodnje in ni še tako povezan. Tako da tukaj nastajajo različni pristopi. Naš, slovenski pristop, je bil v tem, da smo kupovali pri vsakem malo.

V kaj bi bilo, glede na varnostne razmere, po vašem mnenju smiselno vlagati? V kibernetsko varnost, letalnike, topove, letala?

Vojna v Ukrajini je dodobra izpraznila zaloge konvencionalnega orožja. Zdaj smo pred spopadom za proizvodnjo in pridobivanjem novih sredstev, ki so povezana s kibernetsko varnostjo in kibernetsko obrambo, satelitsko zaščito in satelitskim delovanjem z roboti, med njimi predvsem brezpilotnimi letalniki, in protidronsko zaščito, pa tudi z zaščito kritične infrastrukture, vse temelječe na umetni inteligenci.

Sorodna novica Golob: Izdatke za obrambo bo treba na dva odstotka BDP-ja zvišati pred letom 2030

Ali bodo z večjimi vlaganji v vojaško proizvodnjo obseg poslov povečala predvsem nemška in francoska vojaška podjetja? So slovenska dovolj povezana, da bodo tudi kaj imela od tega?

Koliko so povezana, težko sodim. Ampak to, kar se dogaja v zadnjem času, ko poskušajo združiti napore za večja vlaganja, vendarle kaže na to, da bi se ta pogača, v industrijskem smislu, bolj enakomerno delila med države.

Veliko se govori o tem, da je Nato pravzaprav mrtev. Kaj je po vašem mnenju bolj smiselno, večja vlaganja v Nato ali oblikovanje neke evropske varnosti na novo?

Evropejci moramo dokončno poskrbeti za svojo lastno obrambo. Nato je produkt 75-letnega multilateralizma. Če je ta zdaj na izhodu ali mrtev in prehajamo v nek neoizolacionanizem, potem bomo morali skrbeti za varnost na svojem dvorišču. Pri tem bo to dražje tako za tiste, ki so podpirali zavezništvo v preteklosti, kot za tiste, ki so bili proti.

Kakšno pa je vaše mnenje o usodi Nata, glede na to, kar slišimo v zadnjem času iz ZDA?

Če bo Evropski uniji uspelo zagotoviti svoje zmogljivosti – te so sestavljene iz štirih segmentov, torej poveljniško strukturo, zmogljivosti sodobne ali konvencionalne, takšne, da jih lahko učinkovito uporabi, satelitska sredstva in pa sredstva, ki so povezana s kibernetsko obrambo, potem lahko zagotovi svojo obrambo. Steber je tukaj tisto, kar so Francozi in Angleži ponudili povezano z detterencem (odvračanjem, op. a.) oziroma z jedrskim dežnikom.

Kje tu vidite priložnosti za slovensko industrijo, takšno, kot je zdaj?

Izhajajoč iz zgodovinskih izkušenj v nekdanji skupni državi ima slovenska industrija tukaj izjemne priložnosti, mora dovolj hitro pristopiti. Treba se je lotiti učinkovitejšega povezovanja znotraj Slovenije in seveda povezovanja v evropskem prostoru, in potem lahko uspemo.