Čebelarji so izpostavili, da začetek letošnjega leta zanje in njihove čebele ne prinaša ničesar dobrega. Hladne temperature in vsakodnevne padavine aprila in maja jim onemogočajo izkoriščanje prvih intenzivnih paš in donosov medu. Ocenjujejo, da bodo letos izgubili več kot tretjino letne pridelave medu v Sloveniji.

Od vlade zato pričakujejo, da jim zagotovi povračilo trošarin za prevoz čebel na pašo, tako kot je to urejeno na Hrvaškem. Zahtevajo tudi nižjo davčno stopnjo v panogi čebelarstva, že nekaj časa pa kmetijsko ministrstvo prosijo, da se uredita t. i. pravilnik o pašnem redu, pašnem katastru in pravilnik o označevanju čebelnjakov.

"Kmetijsko ministrstvo je maja lani sprejelo program razvoja odličnosti v čebelarstvu, katerega namen je, da Slovenija postane vodilna država na področju razvoja znanja in inovacij v čebelarstvu, ohranjanja diverzitete kranjske čebele in biodiverzitete opraševalcev. Čas je, da se program začne izvajati," so enotni čebelarji.

Pivčeva čebelarjem: Vem, da ste nekateri že skoraj obupani

Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je na Ravnah na Koroškem, kjer je potekalo praznovanje 17. čebelarskega praznika in drugega svetovnega dneva čebel, dejala, da se v Sloveniji zavedamo, da so čebele izjemno pomembna bitja in jim namenjamo posebno skrb. "Zadnje dni poslušam številne čebelarje, kako vam letošnje vreme ni naklonjeno, da ste nekateri že skoraj obupani in da razmišljate o opuščanju dejavnosti. Težko mi je spremljati to dogajanje, vendar sem jaz prva, ki ne smem obupati. In ta optimizem želim danes deliti z vami," je dejala ministrica.

Po njenem mnenju smo sposobni preživeti tudi težka obdobja. Čeprav se zaveda, da so podnebne spremembe vedno očitnejše in da bodo zato lahko tovrstne spremembe pogostejše in udarile tudi po čebelarjih, je čebelarjem obljubila, da jih ne bo pozabila. "Dokler bom na tem mestu, bom za vas skrbela z vso pozornostjo in razpoložljivimi zmožnostmi – imate mojo roko in trudila se bom, da bo Slovenija imela še naprej čebelarje," je obljubila Pivčeva.

Sprememba direktive, ki bi zaščitila poreklo medu

Kmetijsko ministrstvo pa bo na predlog Čebelarske zveze Slovenije podalo tudi pobudo Evropski komisiji za spremembo direktive EU-ja o medu, in sicer glede označevanja mešanice medu po poreklu. "Pripravljamo pobudo na evropski ravni za zaščito izvora porekla medu tudi v mešanicah medu, kar bo izjemnega pomena ne le slovenske, ampak tudi za evropske čebelarje. Izvajamo pa tudi program za zaščito medonosne čebele, ustanovljena je akademija za čebelarstvo, s katero se trudimo strokovna znanja prenašati neposredno med same čebelarje," je o delu ministrstva v korist čebelam in čebelarstvu za Radio Slovenija povedala Pivčeva.

"Pred nami je veliko izzivov, s katerimi se bomo morali spopasti. In če poslušamo zadnja poročila Združenih narodov o grozečem scenariju, ki ga povzročamo ljudje z onesnaževanjem, časa nimamo veliko," je še dejala in opozorila, da študije Združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo na upadanje populacij čebel in drugih opraševalcev.

Lani dobra letina medu

Čebelarji v Sloveniji so lani po podatkih statističnega urada pridelali 1.746 ton medu, kar je 10 odstotkov nad povprečjem zadnjih desetih let. Pridelava medu med leti precej niha, saj je čebelarjenje zelo odvisno od vremenskih razmer.

Če so čebelarji leta 2009 pridelali 1.910 ton medu, ga je bilo leta 2010 za 1.673 ton, leta 2011 se je letina zvišala na 2.472 ton, nato leta 2012 upadla na 1.031 ton in se leta 2013 povzpela na 2.400 ton. Letina 2014 je bila za čebelarje slaba, pridelali so le 471 ton medu, leto pozneje 2.047 ton, v letu 2016 je bilo 1.298 ton medu in leta 2017 804 tone.

Po podatkih SURS-a je Slovenija lani iz drugih članic EU-ja uvozila za približno 3,5 milijona evrov medu ali približno eno tono, največ iz Hrvaške, Madžarske in Nemčije. Medtem so slovenski čebelarji v članice EU-ja izvozili za približno 212.000 evrov medu, največ v Italijo.