Premier Cerar je povedal, da incidenta ne preiskujejo samo Velika Britanija in njene obveščevalne službe, temveč pri tem sodelujejo tudi obveščevalne službe drugih držav, ki so prišle do podobnih ugotovitev. "Navzkrižna analiza kaže, da je za napad zelo verjetno odgovorna Rusija in da ni prepričljivih alternativnih razlag," je dejal ob polemiki poslanca Levice Luke Mesca. Ta je namreč opozoril, da je položaj podoben letu 2003, ko je Slovenija podprla invazijo na Irak, čeprav se je pozneje izkazalo, da Sadam Husein ni imel orožja za množično uničevanje.

Cerar je poudaril, da pri izjavi voditeljev EU-ja ne gre za pravno odločitev, temveč za politično deklaracijo. "Šlo je za politično razpravo in politično odločitev, ki je formulirana v teh sklepih," je pojasnil. Kot je dejal, je Slovenija morala to izjavo podpreti in izkazati solidarnost z vsemi članicami Evropske unije. Slovenija je z vpoklicem veleposlanika na posvetovanja sprejela milejši diplomatski ukrep, je dejal Cerar in spomnil, da so se za tak ukrep odločili tudi Bolgarija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Slovaška. "Slovenija tudi v tem primeru ni slepo sledila EU-ju, Natu in drugim državam. To kaže tudi naša odločitev, ki je drugačna kot odločitev večine držav EU-ja, vendar zasleduje isti cilj," je še poudaril predsednik vlade.

Odbor ni sprejel nobenega sklepa
Poslanec SDS-a Janez Janša je menil, da je Slovenija s svojim ravnanjem v tej aferi ravnala tako, da se je zamerila obema stranema. "Slovenija je ravnala bolj papeško od papeških pričakovanj," je dejal in dodal, da je Slovenija specifičen primer v EU-ju in Natu zaradi svojih odnosov z Rusijo. Tako Cerar kot Erjavec sta zavrnila Janševo oceno, da se je Slovenija komu zamerila. Zunanji minister je spomnil, da je enak ukrep sprejela tudi Evropska unija, ko je poklicala na posvetovanja svojega veleposlanika v Moskvi. Slovenija je po njegovih besedah ravnala tako, da je zastopala interese EU-ja in Nata ter svoje lastne interese.

Svetovalec predsednika republike Ernest Petrič je podprl sklep vlade za vpoklic veleposlanika v Rusiji na posvetovanja. S tem smo po njegovih besedah poslali sporočilo, da se s takšnimi dejanji ne strinjamo, in izrazili solidarnost z zaveznico. "Kardinalna napaka bi bila, če ne bi storili nič. To bi nas potisnilo na obrobje prostora, ki temelji na skupnih vrednotah," je opozoril.

Seje se je udeležil tudi slovenski veleposlanik v Rusiji Primož Šeligo, ki pa ni sodeloval v razpravi. Erjavec je po seji dejal, da so veleposlanika vpoklicali na posvetovanja za nedoločen čas. Kdaj se bo vrnil v Moskvo, pa se bo treba še odločiti, je povedal minister. Odbor po treh urah in pol razprave ni sprejel nobenih posebnih sklepov, predsednik odbora Jožef Horvat je prebral zgolj seznanitveni sklep, da se je odbor seznanil s stališčem vlade do izgona ruskih diplomatov.